Vsi poznamo jušne kocke. Ekstrakt, ki ga lahko dodamo pravi juhi in s tem prihranimo nekaj mesa, v sili pa samo raztopimo in pojemo. Juha ni, Bog ve kaj, ampak je! Polega jušnih ekstraktov poznamo, še različne praške, ki jih primešamo vodi in… dobimo npr »pravo« oranžado. Pa paradižnikova mezga, jajca v prahu, mleko… Vsem je skupno to, da nam trgovci, izdelovalci obljubljajo, da je skoraj tako, kot bi poizkusili original, ko pa poizkusimo, smo razočarani. Jajca v prahu niso nikoli takega okusa, kot tisto na oko izpod kure, juha iz vrečke ali iz kocke pa se tudi ne more primerjati z pravo, govejo juho, kjer plavajo v njej poleg dodatkov še kosti in meso.

Danes smo dobili nekaj podobnega v literaturi. Mednarodna revija Reader`s Digest je predstavila knjigi, ki sta pravzaprav povzetka osmih knjig. V zbirki Izbrani romani v Ameriki že pol stoletja izhajajo (z dovoljenjem živih avtorjev seveda) povzetki, ekstrakti pravih literarni del. Uredniki torej neko delo, ki ima recimo 200 strani skrajšajo za 40 %. V knjigi imamo tako na 500 straneh štiri knjige. V Ameriki so omenjeni »ekstrakt« romani zelo priljubljeni in tudi pri nas je prva knjiga izšla v skoraj nepredstavljivih 13 tisoč izvodih! Bralcem se v delu ni potrebno ukvarjati z nekimi dolgočasnimi podrobnostmi, ampak se lahko ob pomanjkanju časa osredotočijo na bistvo.

V redu. Ampak kaj je bistvo? Samo zgodba? Ali ni ravno v tem čar knjige? Ali ni ravno to tisto, kar daje juhi pravi okus? Drobne podrobnosti? Za moje pojme je edini resni argument, za tako početje, da bomo dobili vsaj nekoliko širši pregled literarne produkcije, različnih sodobnih avtorjev, ki do zdaj Slovencem še niso poznani. In morda se bo potem, če je delo vredno prevoda nekdo opogumil in prevedel integralno delo. Da bo juha pravega okusa.

Trdno sem prepričan, da knjige ne morejo uničiti filmi, računalniki in časopisi. Knjiga se lahko uniči samo s… knjigo! In to slabo.