Praznujemo vse po vrsti: manj ali bolj pomembne državne in Cerkvene praznike, obletnice valet in matur, rojstne in godovne dneve vseh prijateljev in sorodstva. Obeležujemo različne svetovne dneve, dneve inštitucij, obletnice šol in ustanov, pomembnih mož in dogodkov. Skoraj vsak dan je primeren za kakšno (spominsko) slavje.
Slavja na nas delujejo različno. Včasih smo veseli, vzneseni, potočimo kašno solzo. Včasih bi radi samo da čimprej mine, da se razidemo in pospravimo (čustveno) kramo. Pri tem nam lahko ostali pomagajo, da se sprostimo, odpremo in po tem stvari navadno stečejo. Lahko je seveda tudi drugače.
Ta konec tedna sva praznovala 15 letnico poroke. Kako je čas hitro minil, mi je prišlo na misel. Najstarejša hči je že skoraj tako velika kot mama in po tem najbolj vidim, kako se je čas odmaknil. V goste sva povabila obe priči z družinama in tako nam je čas minil v obujanju spominov. Pregledali smo spominske poročne albume, modrovali o frizurah in modi, vmes pa smo se veliko smejali. Nekoč smo bili le štirje, precej mlajši, na začetku družinske in službene poti. Zdaj je bilo z nami devet otrok, živahen živ žav in drugačni načrti. Čas prinese svoje. Predvsem zavedanje o dragocenosti trenutkov. Nič več se ne zanašamo le na naključja (če ta sploh obstajajo). Življenje skušamo vpijati skozi vse pore. Množica vtisov je pristna, če jih doživiš sam, ne pa da ti jih servira TV, računalnik ali kak drug medij. Zato je lahko tudi sprehod v dežju nekaj lepega, kar te bogati in pusti sled.
Vesel sem, da lahko zapišem, kako je bilo teh 15 let blagoslovljenih. Kako sva se v tem času brusila in kako nama beseda ljubezen še vedno zveni sveže in osvežilno. In tudi vreme je zdržalo. Kot bi nama želelo sporočiti, da je bila tudi roka Vsemogočnega z nama. Človeku, ki v vsem vidi dobro, tudi majhne stvari pripomorejo k dobremu!

Dva Slovenca:

levičar, desničar
vlada, opozicija
sd, sds
partizan, domobranec
partija, katoličani
zveza borcev, nova slovenska zaveza
liberalec, konservativec
Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza
Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno gospodarska zveza
roker, narodnozabavnjak
punker, šminker
Maribor, Olimpija
Laško, Union
Vijole, Dragonsi
Olimpija, Jesenice
Ljubljana, ostala Slovenija
mestni, kmečki
Mercator, Tuš
mirovniki, vojska
Mladina, Reporter
Avsenik, Slak
arbitraža DA, arbitraža NE...

Spisek lahko poljubno nadaljujete. Vedno najdemo nekaj, da se lahko ne strinjamo...

Tudi druga skupina Socialne akademije je uspešno pripravila študijski projekt. Pod vodstvom Milana Matosa so si izbrali zanimivo temo in zanimive goste. O 20 letnici demokratičnih sprememb in 19 letnici slovenske države so razmišljali prof. dr. Janko Kos in kolumnista Bernard Nežmah in Marko Crnkovič. Slušatelji so naredili anketo, ki je pokazala zanimive rezultate. Najbolj smo se nasmihali lestvici zaupanja pri nas. Če gre anketi verjeti, ljudje najbolj zaupajo...gasilcem! Sledijo slovenska vojska, nato policija, šolstvo. Čisto na dnu pa so mediji, vlada, sodstvo in stranke. Stvar je obenem absurdna in logična. Sicer pa so gostje odgovarjali še na vprašanje o naši družbeni situaciji danes, o nezaupanju v medije, o zmanjševanju pomena osamosvojitve v naši zavesti in podobno. Zanimivo je bilo in bo še bolj, ko bo oddaja na sporedu. Slišali jo boste neposredno pred največjim državnim praznikom, Dnevom državnosti 23. junija ob 17.h v terminu oddaje Pogovor o.

Trije sodelujoči: Bernard Nežmah, Milan Matos in Janko Kos.

Svoboda je nekaj izjemnega. Občutek prostosti, nevezanosti, ko se kri po žilah pretaka brez zadržkov. Veter nemirno šviga okoli glave. In ko temu prištejemo še adrenalinski pospešek, potem je to v kratkem občutek, ki ga doživlja motorist. Tako mi ga je vsaj opisal navdušen ljubitelj motornih koles.
Meni pa se je v torek zastavilo vprašanje ali ne bi take svobode kar ukinili. Ko so se javili policisti OKC s poročilom o svojem nočnem delu, smo izvedeli, da je tisto noč cesta vzela že 49 življenje v tem letu. Od tega je bilo 11 motoristov…
Motoristi so najbolj nesrečam izpostavljena skupina udeležencev v prometu. Skupina z največjim odstotkom smrtnih žrtev. Največkrat so za nesreče krivi sami, zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti in sposobnosti motorja, velikokrat jih skupijo tudi nedolžni.
Štejem se med demokrate. Svoboda je osnovni parameter demokracije, a v primeru motoristov, bi nam včasih nekaj totalitarnosti prišlo prav. Če bi bila prepovedana vožnja z motorjem, bi teh enajst ljudi, ki so letos umrli s svojim motorjem, še živelo! In do konca leta bi prihranili še kakšno življenje.
Vem da gre za iluzijo, saj bi potem lahko prepovedali tudi promet z avtomobili in prihranili še ostala življenja, ki jih vzame cesta, pa vendar je razlika med enim in drugim. Prometa in s tem pretoka ljudi ter tovora se ne da ustaviti. Lahko pa bi ustavili nesrečneže na motorjih. Zaradi njih samih, pa čeprav na račun »občutka vetra, ki nemirno šviga okoli glave«.

Ob torkih sem jutranji. To pomeni, da začnem z radijskim programom ob 5. uri. Posledično je treba vstati ob 4. h da pred mikrofonom zveniš kolikor toliko normalno. Dobra stran te kombinacije je, da traja jutranji program do 9. ure. In potem si teoretično prost…
Resnica je precej drugačna. Ob 9. h se delo potem šele dobro začne. Pa naj mi bo dovoljeno povedati, kako je to izgledalo danes.
V sodelovanju z dr. Marijo Stanonik smo pripravili nov cikel oddaj, pod naslovom »Žene pa so gledale od daleč«. Gre za besedila povzeta iz literature in spominov na težke dni 20. stoletja, ko so večinoma duhovniki obhajali evharistijo v najtežjih trenutkih taborišč, ječ in front po vsej Evropi. Tej oddaji sem posvetil prvo uro v snemalnici.
Potem je sledila priprava na intervju z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, ki sem ga imel ob 11. uri v njegovi pisarni na Cankarjevi ulici. V odkritem pogovoru sva se dotaknila 20 letnice družbenih sprememb in obeležitvi tega dogodka pri nas. Spregovorila sva tudi o arbitraži s Hrvaško in mestu Peterletove stranke danes, seveda s pogledom na volitve, ki se pripravljajo.

Urica je hitro minila in že se je bilo treba iz mesta odpraviti na radio, kjer sem imel ob 13.15 intervju z znanim kolumnistom Markom Crnkovičem. Tema je bila 20 let po demokratičnih spremembah. Pogovor na to temo sicer snemamo v četrtek, ko pa je Crnkovič zaseden, zato smo njegove izjave posneli vnaprej. Med drugim je komentiral slovensko zaupanje, saj če verjamemo anketi, ki so jo opravili slušatelji akademije, Slovenci najbolj zaupamo gasilcem, najmanj pa medijem...

Preden sem uspel prebrati še pošto je minilo 10 delovnih ur…
Tak je radijski delovni dan. Zanimiv dinamičen in nekoliko časovno zamejen. Montaža in obdelava posnetega gradiva še sledi, rezultati pa bodo slišni v prihodnjih dneh.