Za vsako nočjo pride dan … in za vsakim dežjem posije sonce … in za vsako zimo pride pomlad ...
Vse se bo enkrat končalo in začelo se bo nekaj novega.
Vsadimo si to misel vase kot gorčično seme. Znotraj nas bo klila in rasla in se nato razrasla v veliko in mogočno drevo, v senci katerega bodo gnezdile ptice.

Kaj ni to dovolj velik razlog za ohranjanje življenjskega optimizma?