Besedo usoda lahko beremo na dva načina.
Seveda je naša „usoda“, da smo rojeni v naš čas, v ta ali oni kraj, da pripadamo temu ali onemu narodu …
Niso pa nam usojena naša dejanja, sklepi ali odločitve. Sami s svojo voljo lahko izkoristimo podarjene darove. Naprej določene usode ni. Svobodno se lahko odločimo za to ali ono možnost.

Ali kot pravi pesnik Gregorčič: Usode ni, usoda svoja, to si ti!