Poldan zvoni.
Cerkev odprta je. Vstopil bom.
Iskreno Ti, Mati povem,
da zdaj molil ne bom.
Ne nosim darov, ne prosim daril,
prišel le zato sem,
da gledam Te, gledam,
ves srečen,
ker tukaj si Ti,
ker jaz sem Tvoj sin in blizu sva si.
Pred cerkvijo pustil sem svoje skrbi,
da bom s Teboj,
za trenutek,
pod soncem Tvojih oči.
Naj brez besedi
pogled moj se vije
do Tvojih oči,
naj svoje zapoje srce melodije,
ker Ti si edina,
najlepša,
brezmadežna,
milosti polna,
od grešnosti vsake odmaknjena;
ker venomer tukaj si,
ker si Marija,
ker si, ker si!
O Mati Marija,
tisočkrat hvala, Ti,
hvala Ti!
Poldan zvoni …

Paul Claudel (1868 -1955)