Morda je nekoč tako veljalo, a že če pogledamo može v zrelih letih, ko govorijo o svoji mladosti, o ljudeh, ki so jih poznali in jih ni več, večkrat zaslutimo med besedami, kakšno solzo.
Jokati je vedno človeško in tudi zdravo.
Jočemo namreč takrat, ko se v nas nakopičijo psihični »strupi«.
Jok ni znamenje pomehkuženosti, kot možje včasih mislijo, ampak se naše telo z njim brani pred duhovno zastrupitvijo, ki bi sicer lahko prodrla v globino.
Hkrati s solzami se naša duša otrese temnega oblaka, ki bi jo utegnil zastreti.