25 let mineva od prvih demokratičnih volitev. Spominjam se tistih dni, ki so nas takrat vse navdajale z upanjem in optimizmom. Ni bilo samoumevno, niti nam ni bilo nič podarjeno. Stare strukture so se v ritmu »bremzolja« dezorientirano kotalile, nagajale, pisale pamflete, strašile … Nekateri vidni politiki starega, so za mejami iskali zatočišča, za primere, če bi stvari ušle iz rok. Navadni ljudje pa smo v nekem posebnem zaupanju gledali naprej. Začelo se je s prvimi volitvami, nadaljevalo z Demosom, plebiscitom, osamosvojitvijo, vojno …

Po petindvajsetih letih z doseženim nikakor ne moremo biti zadovoljni. Kot bi nam ugrabili državo, ki smo jo takrat sanjali. In potem poslušam nebuloze o tem, da smo bili v Jugoslaviji bolj suvereni kot smo zdaj, da so nam državo ukradle stranke in da je bil krvavi Broz največji sin tistega časa …

Žalosten sem ob takih razmišljanjih. Takrat se navadno spomnim časopisa Slovenec. Po začetnem navdušenju, so se nanj vsule kritike. Nihče z njim ni bil resnično zadovoljen. In tako je ugasnil. Pa zdaj? Kaj ni bil boljši »slab« časopis od tega, da ga zdaj ni? Če časopis deluje, ga je vedno mogoče popraviti, če ga ni več, ni kaj za popravljati.

Vse navedeno velja za državo še toliko bolj. Dokler jo imamo, pa kakršnakoli že je, s kakršnimkoli vodstvom, s šefi strank, ki ne zmorejo komunicirati med seboj, z dnevnimi razprtijami in aferami, jo je še vedno mogoče popraviti, izboljšati, približati tistemu, kar si želimo.

Ne bodimo torej taki, kot je bil vedno sitni in nezadovoljni Ezav, ki je za skledo leče prodal svoje prvorojenstvo. Jasno je, da ga ni cenil, da ni vedel kaj početi z njim. Pomemben mu je bil le poln želodec.

Naj med nami vstanejo Jakobi, ki vedo, kaj je treba storiti. Tisti, ki bodo krmilo naše barke usmerili naprej, tisti, ki jim ne bo le do lastnih koristi, privilegijev in moči, ampak bodo delovali za skupno dobro. Tisti, ki bodo ločili zrno od plev in bodo s kančkom daljnovidnosti ustavili duhovno nazadovanje. Kajti kriza in vse tisto, kar je prinesla, se je začelo na duhovnem področju. Ko bomo tu zopet zrasli, se bodo stvari začele postavljati na pravo mesto.