Postni čas nas spodbuja k spremembam. Če smo morda nekoč hoteli spremeniti svet, kasneje ljudi okoli sebe, lahko v molitvi in postu ugotovimo, da največjo spremembo na svetu naredimo tako, da spremenimo sebe. Spreminjati sebe tako, da bi postajali vedno bolj podobni Kristusu, pa je naloga vsakega kristjana. Kaj nam pomaga, če hodimo vsako nedeljo k bogoslužju, če pa od tam ne prihajamo spremenjeni, boljši, bolj odprti za dobro? Papež Frančišek nas opominja in sprašuje: če se v nas pri svetem bogoslužju nič ne premakne, ali smo sploh prepoznali svojo krščansko poklicanost?

Zato je postni čas pravi trenutek za poglobitev našega odnosa z Bogom, s samim seboj, soljudmi in s stvarstvom. Morda nas je vsakodnevna življenjska rutina odvrnila od pristnega prijateljstva s Stvarnikom nebes in zemlje, ki je naš Oče in nas čaka v vsakem trenutku. V postnem času lahko spet začutimo željo po Bogu, ki je ljubezen, ki nas sprejema takšne, kakršni smo, z vsemi napakami in grehi.

Ali ni postni čas ena sama želja najti Boga?

Ali ni postni čas najti Boga, ki je ljubezen?

Ali ni postni čas odkriti Boga, ki živi tudi v mojem bližnjem?

Ali ni postni čas ponesti Boga v šole in na svoja delovna mesta?

Ali ni postni čas dovoliti, da se sliši Njegova govorica?

Ali ni postni čas prižgati Njegovo luč v temnih kotičkih naše družbe?

Postni čas JE ena sama velika želja najti Boga, najti ga v vsakem trenutku mojega in tvojega življenja. Kajti Kristus je res umrl za vse nas, a tretji dan je vstal od mrtvih!