Tisto, ker se je sprejemalo več let in nato zavrnilo z referendumom, bo zdaj parlament pod diktatom Združene levice, sprejemal po hitrem postopku. Površno, pavšalno, ustrezno zgolj eni nazorski strani. Gre za naglico, ki čudi, uvaja pa kopico neverjetnih stvari. Denimo kaznovanje tistih staršev, ki bi otrokom v javnih šolah, prepovedali spremljanje vsebin povezanih z novimi teorijami spolov. Zamislite si, da se na razpis za katerokoli delovno mesto v javni upravi (od učitelja do policista) javi več kandidatov, absolutno prednost po predlogu tega zakona imajo homoseksualci, kajti v nasprotnem primeru se jim godi krivica. Predvidevajo lahko, da niso enakopravni. To velja tudi za posvajanje otrok, ki je zdaj omogočeno samo heteroseksualnim parom. Če se bo pojavil samo en homoseksualni par, ima po predlogu nove zakonodaje, pravzaprav absolutno prednost, kajti če otroka ne bi dobil, se lahko pritoži, da ga ni dobil zaradi spolne diskriminacije. O koristih otrok se v tem primeru sploh ne sprašuje.

Iz besed o strpnosti, s katero se je vse skupaj začelo, se zdaj bližamo diktatu, bližamo se totalitarni miselnosti, ki bo zaukazala, kako smemo misliti in kako se lahko obnašamo. Predvidevam, da bodo tistim družinam, ki so do omenjenih sprememb kritične, iz preventivnih razlogov, lahko odvzeli njihove otroke. Kajti »družinsko vzdušje« v takih tradicionalnih, se pravi konservativnih, lahko sklepamo, da nazadnjaških družinah, ne bo dovolj strpno do drugačnih.

Si predstavljate, da tu pri nas, v Sloveniji, že obstaja strah nekaterih staršev, da bi javno zagovarjali stališča, ki ščitijo dosedanjo definicijo družine? Ali veste, da so nekaterim izpostavljenim posameznikom že grozili, naj utihnejo, če ne, se bo nekaj zgodilo njihovim otrokom? Toliko o strpnosti, ki jo imajo polna usta najbolj nestrpni.