Razstavo v Celicah smo danes zaprli.  23 strani podpisov in kratkih misli o razstavi, se je nabralo v Knjigi vtisov. Skupni besedi bi bili: pretresljivo in hvala. Hvala, ker ste omogočili obisk in pretresljivo ob tem, kar smo videli, občutili, doživeli.

V pogovoru z ostalimi sodelujočimi umetniki sem začutil pristno presenečenje ob izjemnem obisku. V tednu dni, le v dveh urah na dan (to je skupno 14 ur), kot je bila razstava na ogled, si jo je ogledalo, po naših ocenah, več kot 600 ljudi. To se morda komu zdi malo, a naj le pokliče v kakšno galerijo, kjer je na ogled razstava sodobne umetnosti in preveri kakšen je povprečen obisk razstav.

Čestitam vsem tistim, ki so svoje srce naredili odprto za sočutje, ki je velo iz celic, ki so bile nekoč v svetu senc, danes pa le nemo pričujejo.

Veselim se že postavitve obširnejše razstave v Zavodu sv. Stanislava 12. februarja. Zdaj tudi že lahko napišem kdo vse bo sodeloval:

Jana Vizjak, Mira Ličen Krmpotič, Andrej Jemec, Emerik Bernard, Milena Usenik, Drago Tršar, Jiri Kočica, Herman Gvardijančič, Črtomir Frelih, Matej Metlikovič, Jurij Selan, Jiri Bezlaj, Marjan Drev, Lojze Čemažar, Marjetka Dolinar, Darko Slavec, Janko Orač, Tone Seifert, Jošt Snoj, Veljko Toman,  Žiga Okorn, Marta Jakopič Kunaver, Marijan Tršar, Stane Kregar, Jožef Muhovič in Jože Bartolj.