Nadaljujem zgodbo vitraža Kristusa odrešenika iz cerkve v Kosezah.

V desnem spodnjem kotu je podoba Janeza Krstnika, ki prav tako kot Kristus zre v nas in s prstom kaže na Kristusovo podobo. In če se moramo ob Božjem prstu sami dokopati do besed: »Ti si moj ljubljeni Sin«, potem so Janezove besede nedvoumno zapisane na vitražu: »Glejte, Jagnje Božje« (Jn 1,29). Božja roka in roka Janeza Krstnika sta v diagonali in oba prsta kažeta podobo Kristusa. Roke na tem vitražu igrajo pomembno vlogo, kot bomo še opazili.

Detajl Janez Krstnik

Janez Krstnik je upodobljen s palico v roki. Oblečen je v živalsko kožo. Ugotovili smo, da gre za prizor krsta v Jordanu, zato je Krstnikova podoba tam pričakovana. Janez pa je mesto na tem vitražu dobil tudi zato, ker ga sam Jezus Kristus imenuje za več kot preroka. »Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka«. (Mt 11,9) Vsi ostali preroki so namreč Kristusa napovedovali, le Janez Krstnik ga je ljudem predstavil z besedami: »Glejte, Jagnje Božje«. Ob povedanem se lahko vprašamo, kako to, da je Kristus pri krstu v Jordanu, torej na začetku svojega javnega delovanja, upodobljen kot vstali? Z ranami in očitno ob odprtem grobu? Krst je potreben za odrešenje. Kdor ni krščen, ne more biti odrešen. Izjema so le ljudje, ki niso imeli možnosti krsta in bi se v drugačnih okoliščinah (če bi to možnost imeli) zanj odločili. Prav tako tudi mučenci, katerih prelita kri predstavlja krst krvi. Stane Kregar nam na vitražu očitno prestavlja Cerkveni nauk o odrešenju.

Da je bilo to res v slikarjevih mislih nas prepričuje tudi podoba drevesa, ki ga najdemo pod Kristusovimi nogami. »Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine.« (Iz 11,1) Malo zatem beremo: »Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje za ljudstva, njo bodo iskali narodi in njeno bivališče bo slavno. (Iz 11,10). Razlagalci Svetega pisma na tem mestu pravijo, da Izaija govori, da bo napovedovani Mesija Davidov sin. V Kristusu se torej dopolnjuje zgodba odrešenja, ki poteka vse do začetka, do raja. Kristus je prikazan kot novi Adam, ki je moral umreti, da bi spet našel Adama. »Ta pa se je zato, ker je poslušal kačo privezal k drevesu, prav istemu drevesu, na katerem bo križan novi Adam, Kristus Odrešenik« (Marko Rupnik).

Kot je to nedvomno Jesejeva korenina, drevo, povezano z Adamom in kraljem Davidom, pa je po drugi strani to drevo lahko tudi vinska trta. S tem jasno namiguje na evangeljski odlomek, kjer pravi Kristus o sebi: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,5) Morda bo kdo ugovarjal, da na drevesu ni grozdov, kar seveda drži, vendar Jezus v priliki ne govori o sadovih, ampak o mladikah, ki morajo ostati na drevesu, sicer propadejo.

Detajl Jesejeva korenina

V desnem zgornjem kotu opazimo tri podobe angelov. Imajo krila, nimajo pa obrazov, ker so angeli Božji poslanci. Nimajo ne podobe, ne pravega telesa. Skozi zgodovino se je zanje v umetnosti izoblikovala podoba bitja, neopredeljenega s spolom, ki ima krila. Ta v tem primeru pomenijo, da za to bitje ne veljajo zakoni časa in prostora. Če povežemo angele na tem vitražu z zgodbo o Jezusovem krstu v Jordanu lahko vzrok zanje najdemo v Matejevi različici evangelija, kjer je zapisano: »Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa.« Mt (3,16) Nebesa pa so polna božje slave in angeli jo na najveličastnejši način ponazarjajo.

Tudi trije angeli na Kregarjevem vitražu v Kosezah pripovedujejo zanimivo zgodbo z rokami. Najvišji angel jo ima položeno na srce, srednji kaže na Kristusa, spodnji dviga roke v molitvi. Kot bi nam Kregar hotel povedati, kdo je ljubezen, v kom je rešitev in koga naj molimo, kajti njegova je božanska moč.

Detajl angeli

V ozadju Kristusove podobe, ki zanimivo ni v geometrijski sredini vitraža ampak nekoliko desno, je jasno izrisan nepravilen krog, kar bi lahko predstavljalo božji grob, od katerega je odvaljena skala. Da je umetnik res mislil nekaj takega, nas prepričuje podoba ribe, za katero se moramo kar malo potruditi, da jo med vsemi migetajočimi barvami opazimo.

A ta riba je pravzaprav največja podoba na tem vitražu. Začenja se pri podobi goloba na levi, njena zadnja plavut pa sega desno vse do podobe Janeza Krstnika oziroma angelov. Riba je stari krščanski simbol, s katerim so se kristjani v prvih stoletjih prepoznavali. Na tem vitražu pa pravzaprav ne gre samo za ribo, ampak gre za kita. Tistega, ki je preroka Jona pogoltnil in ga po treh dneh izpljunil na obali Niniv. »Gospod pa je določil veliko ribo, da je pogoltnila Jona, in Jona je ostal v ribjem trebuhu tri dni in tri noči.« (Jon 2,1) Tudi to je stara krščanska analogija o kateri je razmišljali že sveti Hieronim (ok. 345 – ok. 420), namreč da gre pri podobi Jona v ribi, za podobo Kristusa, ki mrtev leži v grobu tri dni, potem pa vstane od mrtvih. Skrivnost tega odlomka razloži sam Jezus v evangeliju in odveč bi bilo bodisi reči to isto, bodisi reči kaj drugega, kot je razložil on sam, ki je trpel: »Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.« (Mt 12,40)

Nadaljevanje sledi: