Akademski slikar Stane Kregar, avtor vitraja v cerkvi Kristusa odrešenika v Kosezah v Ljubljani, je levo polovico, se pravi del z Marijo in detetom Jezusom, še videl, drugega, večjega dela pa ni več dočakal. Umrl je preden je bilo postavljeno. Ob njegovi smrti je pesnik Jože Udovič (1912 – 1986) zapisal:

»Odšel je gledat večne barve. Kako nenadoma, kako ves razgiban in dejaven. Ves v novi tematiki in barvah cerkvenih oken. Zdaj mu bo svetilo gotsko okno neba v katedrali onostranstva.

Zakaj mu nisi dal, da bi naslikal slutnjo Tvoje slave še na stotih krajih, na stotih oknih, ki so čakala njegovo mojstrsko roko.

Zakaj, Gospod?

Gospod, prehitro si poslal svojega neusmiljenega angela, prenaglil si se! Z enim samim gibom

je razbil stotero odsevov Tvojega neba. Amen.«

Tako pesnik Jože Udovič, ki je opazil, da je Kregar enega svojih ustvarjalnih vrhov nedvomno dosegel v barvnih oknih.

Desni del vitraža – Kristus odrešenik

Pobližje si oglejmo večji del vitraža Kristusa Odrešenika. Kaj vse lahko vidimo na njem?

V levem zgornjem kotu opazimo desno roko z iztegnjenim palcem, ki kaže na osrednjo podobo Kristusa odrešenika. Gre za Božji prst. V likovni umetnosti je morda najbolj znana Michelangelova upodobitev stvarjenja v Sikstinski kapeli v Vatikanu, kjer Božji dotik daje Adamu življenje. Tudi tam gre za desnico.

Kristus ima kot pri križanju razširjeni roki, na njih so znamenja ran, ki jih je dobil na veliki petek. Znamenja žebljev opazimo tudi na njegovih nogah. Mesto, kjer mu je vojak prebodel stran s sulico, je nakazano z veliko partijo rumenega stekla, ki je v središču najbolj svetlega dela vitraža. Pred nami je nedvomno podoba vstalega Kristusa, katerega roki se zdi, kot bi želeli objeti ves svet. Jezus je »premagavec groba«, ki je pravkar vstal od mrtvih in pred nas sije z nebeško lučjo. Zanimivo, da je ob njegovi desni nogi mogoče opaziti sonce, ki pa ni prikazano tako svetlo, kot je svetla Jezusova podoba. Spomnimo se odlomka iz evangelija ob spremenjenju na gori Tabor, kjer piše, da se je Kristus zasvetil kot sonce: »Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.« (Mt 17,2)

Omenili smo Božji prst, ki kaže na Vstalega Kristusa, kar nas takoj spomni na drugi evangeljski odlomek, kjer beremo: »Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«« (Lk 3,22)

In res, med Božjo roko in podobo Vstalega Kristusa je Kregar upodobil goloba, Svetega Duha in tako je na tem vitražu upodobljena Sveta Trojica. Ker gre za odlomek iz Lukovega evangelija, ki opisuje Jezusov krst v Jordanu, nam lahko postaneta jasni vsaj še dve stvari, ki jih je hotel Kregar povedati. Namreč, da je na vitražu pravzaprav upodobljen dogodek krsta, tam je tudi Janez Krstnik, in da je potemtakem zakrament krsta tisti, ki daje človeku možnost odrešenja. Jezus je namreč svojim učencem naročil: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." (Mt 28,19)

Detajl Bog Oče

Detajl Sveti Duh

Detajl Kristus odrešenik desno sonce

Nadaljevanje sledi...