Vsem enako
Še je pravica na svetu, je danes zavzdihnil eden od staršev, ki ima otroka na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Gre za reakcijo ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja določenega osnovnošolskega izobraževanja, ki je bilo do zdaj le 85 odstotno. Starši, ki smo vpisali otroke v Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, smo že pred vpisom vedeli, da je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah. Razen v financiranju. Šlo je torej za finančni pritisk na ustanovitelja in seveda na starše. S tem se je v javnosti tudi ustvaril vtis elitnosti zasebne šole.
Morda naj odgovorim na vprašanje, zakaj smo sploh vpisali otroke na zasebno šolo: zaradi vrednot, ki jih ta šola zastopa! Verouk je morda samo neka zunanja manifestacija, kajti v konfesionalnem smislu otroci tako obiskujejo verouk v svoji župniji. Šola nam je všeč zaradi vzdušja, zaradi čistih sten, celih stikal, jaslic za Božič in pirhov za Veliko noč in ker se (javno) ne preklinja po hodnikih in... Sicer pa je šola v smislu podajanja znanja samo ena od šol. Ne razumem najbolje, zakaj bi nam nekdo hotel braniti, da taka šola obstaja in da se tem izobražujejo otroci tistih staršev, ki si to želijo? Konec koncev državo taka šola stane manj kot javna, saj mora ustanovitelj sam skrbeti za vzdrževanje, davke in prispevke za šolstvo pa tako plačujemo vsi.
Tudi učitelji, ki na tej šoli učijo, niso prileteli iz Vatikana, ampak so poučevali na javnih šolah in se izobraževali na naših fakultetah. Ne gre torej za neke nove ljudi, zaradi katerih bodo drugi ostali brez služb. Kaj ne bi enkrat ponujene možnosti zasebnega šolstva sprejeli kot nekaj pozitivnega, zaradi česar bomo vsi na boljšem in nihče na slabšem? Zdrava konkurenca lahko samo prispeva k boljšim rezultatom in ne slabšim. Kje je torej problem, da ni več zasebnih šol?
Prepričan sem da se tisti, ki nevidno vlečejo niti moči v naši državi, še vedno bojijo izgube vpliva. Bojijo se pravice do izbire. Kajti če bi jo dopustili, bi se pokazala njihova prava (ne)moč.
In nenazadnje samo še opazka ob ločenem mnenju štirih ustavnih sodnic: res me je presenetilo, da slonijo na okopih podedovanih pravic štiri dame (tudi mame).
2 komentarjev
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Komentar from: jozeb [Član]
Tudi tebi srečno. Sem si obljubil, da komentarjev sploh ne bom objavljal. Tebi naredim izjemo. Če imajo pogledi, čeprav nasprotni, v sebi nekaj duha, potem... srečno.
Žal mi je samo, ker mi je čas skopo odmerjen in nimam prav dosti energije za odgovor.
Form is loading...
V redu, konkurenca. Ampak v čem točno ta šola konkurira javnemu šolstvu? Ok, pustimo ob strani, da tale šola niti teoretično ni zasebna. Cerkev ni zasebnik (vraga, tudi korporacije so povsem kolektivistične tvorbe, in vsi Šešoki so itak dožni bankam, najdi mi zasebni kapital v tej državi, ker jaz ga ne morem), financira jo država, zdaj očitno v celoti, v njej se izvaja isti program kot drugje in to z istimi kadri, od javnih šol se očitno razlikuje samo v tem, da objekt kot tak ni bil financiran iz davkov. Čeprav je država v ta namen teoretično davke pobrala, kar pomeni, da je en kup idiotov za to zgradbo plačal dvakrat, razlika pa je šla naravnost v banke. Kar je seveda povsem v skladu s konceptom neoliberalne (ali vstavi primernejši izraz) države, ki postopoma neha financirati absolutno vse razen represivnih organov, vendar se ti prihranki nikoli ne izrazijo v obliki nižjih davkov za plebs. Tudi denar za cestni sklad konča povsod razen v cestah. Ampak anyway, zgradba očitno je izredno pomembna, predvsem njena fasada, ker že tako poudarjaš pomen čistih sten in celih stikal. In jaslic. Lepo obnašanje... če bi bil Zavod sv. Stanislava zdravstvena ali kovinarska šola, bi človek lahko to štel kot dosežek (In ali ni bila osnovna šola k zavodu prizidana šele kakšno leto nazaj? Bi morala brez skupne pozitivne energije biti že do strehe polna pajkov ali kako?). Ampak gimnazije nasplošno niso neka legla kletja in štihanja. Vsaj niso bile deset let nazaj, ko smo še bili pod Titom. In to je bilo tudi pred prenovo I. gimnazije v Celju. Leta 2001 je bila ena sama zaprašena, zakajena, temačna, neogrevana ciganija brez telovadnice. Gimnazija Celje-Center je bila lepo pobeljena in s celimi stikali. Po tej logiki je najboljša gimnazija v Celju v resnici srednja gostinska šola, ker porkaduš, kako nova in čista je. Ampak resno, ker študije kažejo, da je uspeh učencev trenutno bolj odvisen od izobrazbe oziroma angažiranosti staršev (ne angažiranosti v smislu groženj z odvetniki) kot od kvalitete učiteljev, je dejanski (in edini otipljivi) produkt sv. Stanislav v bistvu ta, da svoje učence in dijake črpa iz cele države in ne samo iz okoliške regije, in je lahko elitistična interesna enklava z minimalnim stikom otrok z urbanim okoljem. Moji otroci morajo biti moje kopije ali pa hočem denar nazaj. Vseeno ne najslabša opcija - starši dijakov waldorfske šole očitno pripadajo kultu prostovoljnega cepljenja (o, pa tudi njihova zgradba je njihov skoraj glavni tržni produkt, ampak to mora biti nekakšno naključje), tako da imajo tvoji otroci bistveno boljše možnosti, da sploh dosežejo polnoletnost in postanejo latentni akloholiki. Ausgezeichnet.
Lepo, da si ponovno aktiviral svoj blog. Pa srečno novo leto!