Približuje se najlepši družinski praznik, ki se ga najbolj veselijo otroci. S svojo živo tradicijo jaslic in okrašenih božičnih drevesc, se mu uklanjajo tudi zakrknjena srca.

Marsikdo, ki je dobroto v vsakdanjem pehanju za denarjem in dobrinami že skoraj pokopal, se v teh dneh zgane.

Marsikdo, ki je na dobroto že popolnoma pozabil, začuti v teh dneh žejo, da bi koga razveselil, se s kom pomiril, obnovil staro prijateljstvo.

Še med vojno za božične praznike navadno prekinejo napade.

In ko je nekje na mrazu s krempeljcem po oknu popraskal prezebel mucek, so še njega ljubeznivo sprejeli, ga na hitro ogreli in nahranili.

Če nas lahko nagovori že zunanja forma, koliko bolj je potrebno, da naredimo tudi nekaj za duha? Seči v denarnico in izvleči nekaj kovancev je lažje, kot pa oditi k sočloveku in biti zanj.

Kdaj bomo ugotovili, da množina božičnih daril ne odtehta pristne povezanosti s tistimi, ki so jim namenjena?

Še je čas, da naredimo nekaj tudi v tej smeri!