Prav imaš v napisanem, Jože.
Zjutraj sem imel prižgana poročila ob sedmih in ko sem šel malo za tem na vrt pobrat orehe, mi je v mislih in glavi še vedno pozvanjalo: davki, davek, davki, davek, davki...
V vsaki nesreči je nekaj dobrega. Bolj ko si žagajo vejo na kateri zdaj še udobno in zelo mehko sedijo, kajti sami sebi še niso NIČ pobrali, prej bodo padli na tla. Ko bomo dobili nove in nove položnice in jih ne bomo več sposobni plačevati, bo to izbilo sodu dno. Ko nimaš več kaj izgubiti, se ti "odtrga" in ko se mnogim odtrga, se zgodovina ponovi. Grdi bodo ti trenutki in kruti, ampak za boljšo Slovenijo bom takrat poleg. BOM!!! Zadnjič sem v svojem uvodu k eni foto zgodbi napisal, da nas reši le to, da stopimo skupaj in potresemo to našo hruško, da popadajo iz nje tiste gnile, ki jih je že preveč med zdravimi, pa mi je nekdo krasno napisal v odgovor: " Ne potresti hruške, Janez, požagati jo moramo, posaditi novo in PAZITI, zelo paziti, da se na njej spet ne naseli golazen in mrčes!"
Ja, golazen in mrčes...
Ta nam pije kri in krade kvalitetno eno in edino življenje. Upravičeno. Mi še vedno čakamo na čudež.
In na novih volitvah bomo spet ploskali in obkrožili one, ki so nam, sicer štiri leta (upam, da tudi ti ne bodo srali vso dobo) srali na glavo, ampak na plakatih se pa tako lepo smejijo in nam obljubljajo nebesa do prvega ponedeljka po volitvah... Ja, Butale in Butalci. Pa naj mi Miličinski oprosti...!

Še to. Za ta blesteč "uspeh" so krivi oboji. Levi in desni, kajti NIHČE ni niti poskušal ustaviti barab, ki so kradli, kar smo stoletja spravili skupaj. In zato so krivi oni, ki so kradli in rušili in oni, ki so bili tiho in gledali v stran. Vedo oboji zakaj. Le mi, klovni slovenski, tega ne doumemo.
Srečno v novi, boljši domovini Sloveniji.
To smo zavozili. Škoda...
Janez M

Lažje je zdravit rano, ko je še majhna in malo zagnojena. Bolj ko je zagnojena, težje jo je. Ko je toliko zagnojena je potrebno ud amputirat, da se reši človeka, če se seveda lahko.
In vse to samo zato, ker se male rane ne oskrbi pravilno