Meni je bilo čudno že, zakaj so po enem mesecu znova izšla Misijonska obzorja. V njihovem uvodniku (Kaj neki bo iz tega otroka? ) se omenjeni dr. poslavlja, navaja razlog: upokojitev. http://www.missio.si/datoteke/MO/MO_avgust_13.pdf

Kar ne morem verjeti, on, ki je res zgledal "skala". Škoda ... ga je ...

"Gromovniki" padajo... Kaj bodo pa pri Štuhecu našli???

Ne morem verjeti, veliko sem ga poslušala, po radiu in na javnih nastopih in brala, bil je atoriteta, saj tako se mi je zdelo,ni bil kar nekdo, morda pa ni res.

Ja, strinjam se z vami, g. Jože. In res je tudi, da ne gre za povezavo z mb škofijo, ampak za človeške "slabosti", ki niso denarne narave.
Človek je slaboten, pravi Sv. pismo. Zato ne bom sodila. In tudi vi niste imeli tega namena, ampak obnašanje tiskovnega predstavnika cerkve, ki je hudo nevešč tega opravila že nekaj let. tukaj bo treba nekaj narediti. Sem kar žalostna, ko vidim, (slišim), kako cerkev ne zna komunicirati.
Tukaj vam (večini radijcev Ognjišča) izrekam vso podporo, ker si želite služiti resnici. Samo Resnica nas bo osvobodila. Vi ste še edini medij, ki mu v Slo sploh zaupam. le tako naprej, čeprav komu to seveda ni všeč.

@elizabeta

Udarili ste žebljico na glavico.

Žal je g. tudi "popackal" radio Ognjišče, njegova tema je bila naš credo. Komu bomo še verjeli?

@jože
Vse čestitke za vašo držo. Res nas samo še Resnica reši.

Vse se ruši, v državi in Cerkvi. Ljudje pa se spopadamo z vedno večjo revščino.
Upam, da smo že, ali pa bomo vsaj kmalu popolnoma na DNU. Potem se bom lahko začeli dvigati na novo.

Kadar zvem za tak dogodek (izstopi duhovnikov), me vedno malo strese v koreninah. Nekdo, ki se je vzpenjal na visoko goro, je omahnil. Je treba o krivdi kaj reči ali o vzrokih razpravljati?
Morda je še najiskreneje molčati, ker vsake beseda vsebino bolj skriva kot razodeva. Ker življenje je skrivnost. In človek je skrivnost, pogostokrat še sebi in velikokrat mi je, kakor da se packamo, ko hočemo ubesediti neizrekljivo.
Duhovništvo je poseben dar, ki ga človek sprejme, a ne ker bi bil tega vreden, pač pa da pričuje božjo ljubezen in prinaša blagoslov. Oboje je kdaj slabo sprejeto, pogosto nerazumljeno, neskladno s človeškimi predstavami. Vedno pa je v znamenju križa. Težko je človeku vztrajati v tem. Zato nebi smeli nikomur soditi ali želeti najti ne vem kašne vzroke. Vzrok ki je pripeljal do odhoda iz duhovništva je bilo pretežko breme, pa vseeno kakšen že je bil.
Sv. Pavel je zapisal: Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade. (1Kor 10,12).
Nesreče (za karkoli že gre) bližnjih so pokazane tudi nam v opomin, da nebi gradili svoje vere na človeku in njegovih sposobnostih, pač pa na Kristusovi moči, ki se nam razodeva na križu. Iz tega izvira moramo zajemati, in ne nehati prinašati teh zakladov drug drugemu.
Molimo za duhovnike in jih podpirajmo po svojih močeh v stvareh, v katerih so morda kot ljudje slabotni, da bi zmogli čimpopolneje posredovati, kar jim je bilo z zakramentom zaupano.

A po telofonu tudi ni več dosegljiv?

Bolje pozno kot nikoli. Po 42 letih mu je le proradilo za kaj v RKC gre. Želim mu vse dobro in upam, da ne bo medijsko poniknil kot večina z njegovo zgodbo!

Samo človek je - z dobrimi in slabimi lastnostmi, kot vsi ljudje. On se je tako odločil, očitno ni mogel več vztrajati na poti, po kateri je hodil. Boljše je tako, kot ostati in nekaj igrati in se pretvarjati. Še en dokaz več, da so tudi duhovniki in teologi ljudje, ranljivi in občutljivi in tudi njih ne obidejo človeške stiske. Naša vera mora temeljiti na Bogu in ne na ljudeh, mi sami se moramo potruditi za naša dejanja. Ne sodimo, da ne bomo sojeni. G. Ocvirku želim vse dobro!

Jaz mu pa izrekam čestitke in priznanje, da ima dovolj pokončnosti in poguma in je sposoben prevzeti odgovornost. Če se je zaljubil, se je zaljubil in edino pošteno je, da prevzame odgovornost! Veliko preveč je otrok brez očetov, ker so otroci duhovnikov, ti pa prevelike reve, da bi prevzeli odgovornost. Ima enega otroka že tukaj in drugega na poti - naj bi oba pometel pod preprogo?? Verjamem, da bi bilo mnogim v Cerkvi to precej bolj povšeči.

Pogumen je, da je storil, kar je. Ljubezen je konec koncev Božje delo in Božji dar in nimamo oblasti nad njo. Njemu in njegovi družini želim obilo Božjega blagoslova in varstva, pa tudi veliko poguma in moči, ker kolikor poznam Slovenc(eljn)e, jim nikakor ne b lahko!

...ce ste ze (morali) umaknili njegov odgovor.

Prijatelj Drago - vsaj enkrat ti bo nekdo - rekel oče! To je velika stvar.