Ja čudaki; pa še skregani z zdravo pametjo tudi!!

Gospod Bartolj,
morali boste počasi priznati, da ta t. i. osamosvojitvena vojna le ni bila tako brezmadežna, kot jo sicer prikazuje desnica. Če lahko levici očitamo nekritično naslanjanje na NOB (čeprav je treba reči, da je to temelj slovenske državnosti, saj brez partizanskega boja ne bi sploh bilo slovenskega naroda in torej ne bi bilo nobene osamosvojitve nečesa, kar ne obstaja), potem se desnica nekritično naslanja na desetdnevni spopad z JLA. Že afera Vič-Holmec je pokazala, da so se tudi na slovenski strani dogajali zločini nad vojnimi ujetniki, žal pa so to nekateri izkoristili, češ da gre za politično zaroto. Je še precej drugih stvari, kjer sta Janša in Bavčar odigrala zelo negativno vlogo.
Malo se pozanimajte, g. Bartolj, kaj je o osamosvojitveni vojni povedal Miha Butara, poveljnik TO v Ljubljani, ki je bil v prvih dneh vojne iz nerazumljivih razlogov odstavljen. In to samo zato, ker je za razliko od jastrebov uporabljal razum. Če bi vsi oficirji TO dosledno sledili Janševi poblaznelosti, bi Ljubljana gorela, bilo bi veliko število nedolžnih civilnih žrtev. In kako prikladno, da to zanikajo ravno tisti, ki sicer radi trobijo o tem, kako so partizani z izzivanjem sprožili nemški napad na Dražgoše.
In tudi ta zadeva s sestrelitvijo helikopterja je še en primer Janševe blaznosti, saj je JJ celo v svoji knjigi Premiki priznal, da so zvečer 27. junija skoraj rotili TO in milico, naj sestrelijo kakšen helikopter. In so ga – seveda tistega, ki je najavil prebeg na slovensko stran in je prevažal kruh. In to točno nad strnjenim naseljem.
Dejstvo pa je, da je bil napad JLA na Slovenijo izzvan, odgovornost zanj pa nosijo tisti, ki so z nerazumnimi odločitvami nezakonito trgali popkovino z Jugoslavijo (naborniki, carine, prihodki v zvezni proračun…). In kaj naj bi JLA storila drugega kot branila ustavni red Jugoslavije? Že zdavnaj se je pokazalo, da sta imela Jožef Školjč (tedaj predsednik LDS) in Milan Meden (odstavljeni urednik Dnevnika) povsem prav, ko sta izrazila svoja stališča.
Vi, g. Bartolj, pa ste se še enkrat izkazali kot blefer najslabše vrste. Pa brez zamere.

Gospa Marija!
Veliko šmorna ste nadrobili. Ne vem, zakaj. V času osamosvajanja ni bilo levice in desnice, bili smo enotno za samostojnost. To je bil imperativ.
NOB je toliko temelj slovenske državnosti, kot naprimer Avstroogerska ali stara Jugoslavija, ali pa sv. Ciril in Metod, ki sta pred 1150 leti postavljala temelje slov(a)enske pismenosti. In nič več. Tudi če tega ne bi bilo..., naprej pa kar tako kot ste zapisali.
Že afera Vič Holmec je pokazala, da se nad vojnimi ujetniki niso dogajali nobeni vojni zločini. Če me spomin ne vara, zadeva tudi do sodišča ni prišla, čeprav so se Srbi zelo trudili da bi lahko karkoli dokazali. V primeru, da imate kakšne nove podatke, ki do zdaj niso bili znani in jih lahko porabite na sodišču, ste lepo vabljeni in vam bo sodišče hvalažno zanje.
Miha Butara je pred nekaj leti skupaj z nekaterimi nekdanjimi oficirji JLA sprožil zelo zanimivo akcijo, ki bi lahko smrdela po državnem udaru. Dovolite, da njegovim izjavam ne verjamem v celoti, ker so njegova politična stališča pač znana in zato pristranska.
In še nekaj ga. Marija! Napad na Slovenijo je bil, pravite, izzvan. Plebiscitarna odločitev Slovencev, da želimo živeti na svojem, v svoji državi je bila s skoraj 89. odstotki izražena pol leta pred razglasitvijo neodvisnosti. V tem času bi se (če bi bila volja v Beogradu) dalo domeniti vse, kako do tega priti na miren način. V svojem spominu imam, da Beograd ni kazal nobene volje do dogovora. Je pa želel poskrbeti, da TO ne bi imela svojega orožja. Prav tako so imeli nekateri politiki in novinarji veliko povedati proti osamosvojitvi. Takrat smo jim rekli izdajalci. Da pa to niso bila večinska stališča Slovencev mislim, da nama je obema jasno.
Gospa Marija! Očitno se vam kolca po Jugoslaviji in popkovine z Beogradom še niste popolnoma pretrgali... In če sem jaz blefer, kaj ste vi?

Ko danes z zamudo prebiram vaše komentarje in odgovore nanje, sem se spomnila na osmrtnico, ki sem jo danes dobila po el.pošti:
OSMRTNICA
Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila stara,saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih predalih.
Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala
pametne nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje ni vedno pošteno. Zdrava pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj
je zdravo starševstvo (da so glavni starši, ne pa otroci).
Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko, da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabljali ustno vodico in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval
trmoglavega dijaka, se je njeno stanje močno poslabšalo.
Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti.
In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.
Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji dih.

Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum. Preživeli sta jo tudi obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Hočem.

Žal je v teh pasjih dneh vročina skisala marsikakšne možgane vaših obiskovalcev!