Potop Diners cluba in izginotje Hilde Tovšak bržčas nista povezana. Razen tako, da oba polnita časopisne stolpce v zadnjih dneh in da sta dodobra razburkala pogovore. Ljudje ne bi bili ljudje, če ne bi nadrobili vrsto podatkov, ki so bolj ali manj nepreverjeni in odpirajo številna vprašanja.

Vsi se spominjamo medijsko odmevnega spora Tomaža Lovšeta, ki je bil takrat še predsednik Smučarske zveze Slovenije z Janezom Kocijančičem, večnim predsednikom Olimpijskega komiteja zaradi organizacije, glede organizacije Svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici 2017. Kljub polni denarnici (nekateri pravijo, da gre za najbogatejšega Slovenca) in zanimivi karakterni podstati jo je Lovše slabše odnesel od Kocjančiča. Pravzaprav je izpadel naivno, osnovnošolsko, tako kot da ne bi vedel na koga pritiska.

To da je takrat (moral) odstopi(ti)l z mesta predsednika Smučarske zveze je bil za nekatere šele začetek umirjanja Lovšetovega razboritega karakterja. Nekateri so napovedali, da se ga bodo lotili tam, kjer ga najbolj boli, pri denarju.

Kako bi torej ljudje ne spletali teorij zarot ob zadnjih dogodkih, ko se Lovšetovemu Diners clubu sesuva shema na celi črti? Kako bi nekateri ne pomislili, da je za vsem tem dolga roka tistih, ki že vsa leta upravljajo z našo tranzicijo, postavljajo stranke in vlade, svoje ljudi na vsa pomembna mesta v državi, posojajo in terjajo bančni denar in podobno?

Tudi zgodba Hilde Tovšak je bila nedorečena, dokler se ni znašla v zaporu, kjer ji je kanilo, da „enaka“ pravila veljajo le za eno vrsto ljudi in da so jo zapustili vsi nekdanji „prijatelji“. Ko pa so se kriminalisti oglasili pri znanem slovenskem odvetniku in tam preiskovali skupne posle, je postalo jasno, da je v zameno za nižjo kazen, Tovšakova (očitno) povedala več, kot bi smela.

Zgodba se nato odvija kot v kaki kriminalki. Odvetniki najdejo manjkajoči člen, ona odide iz zapora, zaradi javnosti, seveda le začasno in nato izgine... Za vedno. Ni več priče, ni več dokazov. Ljudje pač ne verjamejo, da bi bila Hilda Tovšak pripravljena leta s spremenjeno identiteto vegetirati nekje kot Radovan Karadžić ali generala Mladić in Gotovina (pa še njim se ni izteklo...).

Zato teorije zarote pač krožijo. V času kakršnem živimo, se kmalu najdejo hvaležna ušesa poslušalcev, ki zgodbe ponesejo naprej.

In resnica? Kdo ve?