Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Cankarjevem domu, kot že vrsto let, podelili Prešernove nagrade. Po lanski podelitvi je staremu upravnemu odboru potekel mandat in tako je bil septembra lani imenovan nov odbor, pod vodstvom predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožeta Trontlja. Vanj so bili imenovani dr. Janez Bogataj, mag. Srečo Dragan, dr. Kajetan Gantar, Jože Horvat, Slavko Hren, dr. Andrej Inkret, dr. Janko Kos, dr. Lado Kralj, dr. Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja in Rudi Španzl.

Ti so odločili, da nagrade prejmejo: Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič in slikarka Marlenka Stupica. Upravni odbor Prešernovega sklada je podelil še šest malih nagrad. Prejeli so jih prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek in režiser Metod Pevec.

Zorko Simčič z ženo, hčero in zetom.

Morda je izbor nagrajencev za koga tudi presenečenje, težko pa bi kdo lahko rekel, da si nagrad niso zaslužili. Domovina se na nek način z letošnjimi nagradami oddolžuje slovenski politični emigraciji, iz katere izhajajo tako Zorko Simčič, kot Marko in Bernarda Fink.

Marko in Bernarda Fink.

Predstava Kultura osebno, ki jo je režirala Ivana Djilas in v kateri je na glasbo Sebastjana Duha in Boštjana Gombača, sodelovalo 25 posebnih ustvarjalk in ustvarjalcev, je bila na nek način odraz trenutnega stanja v kulturi. Tako ni šlo zgolj za, kot so zapisali, poklon kulturi, nagrajenkam in nagrajencem, ustvarjalkam in ustvarjalcem, ampak tudi za nekoliko „surov, neobrušen in neslavnostni“ nastop. Boris Cavazza v kavbojkah nikakor ni sodil k Marlenki Stupici, ki ji je sicer galantno pomagal na oder...

Marlenka Stupica

Morda sem pogrešal kakšno odločno besedo Zorka Simčiča, ki pa se je pietetno zgolj zahvalil za nagrado. Nagrade so torej podeljene, in danes slavimo. Naj tudi jaz Vam voščim vse dobro ob kulturnem prazniku, veliko kulturnih v naslednjem letu in misel akademika Trontlja, da človek ne živi samo od kruha. In da lakota ni samo lahkota po telesni hrani...