Res ni bilo treba dolgo čakati, da se je tudi navzven izrazilo tisto, o čemer že nekaj čas govorimo, nedopustna nestrpnost do kristjanov. Če bi živeli v Angliji, kjer imajo do nestrpnosti (bodisi rasne, verske, nacionalne…) toleranco nič, bi naša policija ne potrebovala nekaj ur, da se je primajala na kraj dogodka in naredila zapisnik. Skoraj gotovo bi morali pisca kmalu prijeti, saj tako velikega napisa ne moreš narediti neopaženo. Kljub vsemu pa sem skoraj prepričan, da bo v nekaj dneh vse skupaj razvodenelo in epilog ne bo daleč od svobode govora in izražanja osebnih stališč, še sploh, ker bi takole na oko, kot ljubiteljski grafolog rekel, da je besedilo zapisala mlajša ženska. In te gotovo ne bodo obsodili na dve leti zapora…

Kako daleč smo prišli? Kje so zdaj znane liberalne ideje o tem, kako »živi in pusti živeti«? Kako da je nestrpnost tako jasno izbruhnila, saj smo kristjani vendar umaknjeni v zakristije in na vseh področjih marginalizirani? Zdaj pa nas je nekdo prepoznal kot tako velik problem, da se ga je treba loti na Brozov brezkompromisni, dokončni način.

Srh zbujajoča je že dikcija sama… klali. Kristjani niti krogle niso vredni. Zanje je le nož, kot v mesariji ali na kolinah. Da sploh ne govorim o tem, kako si tisti leta 1945 niso zaslužili niti groba. Verjetno si ga, glede na zapisano, tudi mi danes ne. Kaj je naslednji korak? Nas bodo kot nekoč jude z rumeno zvezdo, označili s križem, ki ga bo treba vedno nositi na roki?

Kljub vsemu pa bi želel kristjane ohrabriti. Nasilju smo se sposobni upreti. Nasilju smo sposobni reči ne. In to ne z jadikovanjem, kako nas ne marajo in s spraševanjem zakaj gremo nekomu na živce, ampak še z bolj odločnim javnim angažmajem. Čas je za novo aktivnost, za novo Katoliško akcijo. Pritisk nas bo še bolj povezal, našli bomo nove načine delovanja in udejstvovanja. Treba bo še bolj odločno nastopati na vseh področjih, na lokalnem in državnem, v vojski in policiji, bankah in medijih. Kljub grožnjam in pozivom k nasilju se ne smemo prestrašiti. To je namreč njihov cilj, to bi si namreč želeli.

Res je, da so nas klali leta 1945, ampak ni jim uspelo, da bi nas izbrisali. Še smo tukaj in še jih jezimo. Zato nas tudi leta 2013 nas ne bodo utišali! Korajža velja!