Ko stopim na pokopališče ali kraj tragičnega spomina, navadno utihnem in skušam zbrati misli. Na pogrebu ali spominski slovesnosti res ne vidiš velikokrat ljudi, ki bi kvantali, glasno govorili, prepevali ali se iz komemoracije drugače norčevali. Molčeča prisotnost je običajna človeška gesta v naši kulturi, ko si vsak pokojnik zasluži svoj mir vsaj na tem mestu in ob tej priliki.

No, cvetober borčevskih aktivistov zbran med zastavonošami na slovesnosti onkraj meje v Bazovici, kjer so bili s strani fašistov leta 1930 ustreljeni štirje domoljubi, pa si je privoščil ravno tak škandal. Osebno sem prepričan, da so jim stvari ob sicer odličnem govoru Ljudmile Novak, malo ušle iz rok. Vsa leta so se čutili, da je to njihovo zaledje, da so oni edini poklicani častiti spomin Marušiča, Bidovca, Miloša in Valenčiča. V vseh teh letih umetnih delitev so pozabili, da so omenjeni štirje slovenski domoljubi padli daleč pred partizansko ustanovitvijo in v čisto drugačnih razmerah. Borce je zato moralo zelo potreti, ko so se organizatorji z one strani meje od njihovega dejanja distancirali. Še več, zapisali so, da je šlo za »tipično fašistično kričanje, psovanje in žvižganje«, ki ne žali samo »slovenske vlade in slovenske države, ampak vse demokratične Slovence, kjer koli živimo, delamo in ustvarjamo.«

In primerjava s fašističnim kričanjem je morala tukaj rdeče Stanovnikove sledilce, vajene drugačne podpore, zadeti »v mehko« (kot bi rekel Iztok Mlakar). Spet so jih primerjali s tistimi od katerih bi tako radi pobegnili. Spet so padli v družbo drugega totalitarizma in to še toliko huje, saj ljudje večinoma ne razumejo škandalov na krajih spomina.

Ljudmila Novak na slovesnosti ni nastopila le v vlogi predsednice NSi, ampak kot ministrica za Slovence po svetu, torej kot predstavnica slovenske vlade, ki je reprezentativna predstavnica Republike Slovenije. Zato so borci pravzaprav pljuvali po lastni državi. Legitimno je, da se z oblastjo ne strinjajo, vendar pa tega nikakor ne gre izražati na tak način. Lahko pa jih povabimo, naj to le še kje ponovijo, potem jih tako ali tako, kot prihodnje leto v Bazovico, ne bo nihče več vabil…