Srečanje brigadirjev
Če ne bi bilo Dela, ne bi vedel, da je bilo v Novi Gorici srečanje brigadirjev, ki so gradili to mesto. Noben drug medij namreč o tem ni poročal. Delo skrbi, da je lepo uravnoteženo. Sem in tja malo o Cerkvi in otrocih, malo o Janši, ki je itak nesposoben in aroganten, malo pa bo borcih in brigadirjih, s poudarkom na govoru »častnega meščana Nove Gorice«.
Zahvaljujem se Delu, da se trudi in na mesto proslave občinskega praznika pošlje tudi fotografa, ki obeleži nekdanje brigadirje, navešene z zastavami in rdečimi zvezdami, hvala tudi za informacijo, da je na Sabotinu spet gorelo (napis Naš Tito).
Ne vem koliko mladih si je res želelo v brigado. Nekaj gotovo, večina ne. Gotovo je bilo skupno delo v tistih časih potrebno. Tudi danes bi nam kakšna delovna akcija prav prišla in če se spomnimo na ekološke čistilne akcije, smo lahko na rezultate zelo ponosni. Pogrešam pa nekaj samorefleksije. Kot je bilo tam kaj dobrega, je bilo mnogim tudi težko. Morda zaradi sistematičnega političnega izigravanja resnične solidarnosti. Zaradi neiskrenih transparentov in zlaganih parol. Morda zaradi ovajanja tistih, ki niso dovolj dobro delali oz si za to niso dovolj prizadevali. Morda je bilo komu hudo, ker v nedeljo ni smel k maši…
Morda bi kdo ob srečanju brigadirjev rekel tudi kaj na to temo. Tako pa smo slišali le Kučanove besede, da strankam koalicije ni do zavezništva z ljudmi. »Nadomeščajo ga z oblastniškim podcenjevanjem in nespoštovanjem, tudi z žalitvami nekaterih družbenih skupin, zlasti učiteljev, univerzitetnih, znanstvenih in kulturnih delavcev, policistov in vojakov, borcev NOB, novinarjev, civilnodružbenih organizacij. Takšno ravnanje le še zmanjšuje zaupanje v politiko in oblast.«
Ne bi bilo spodobno, da bi njegove besede zdaj obrnil na brigadirska leta in oblast, ki je takrat oblastniško podcenjevalno, velikokrat tudi žaljivo zahtevala udeležbo na brigadirskem delu… Naj si vsak o tem misli svoje in pobrska po svojem spominu (če je bil brigadir ali so mu o tem povedali starejši), česa vsega se spomni. In kaj je pozabil. In zakaj je pozabil in izbrisal iz zavesti.
Meni veliko pove že to, da je novica našla svoje mesto le v Delu, ki je tako lepo uravnoteženo.
1 komentar
Komentar from: babica [Obiskovalec]
Form is loading...
Bilo prva leta po vojni. Moj mož je takrat že delal v tovarni, ker bi se pa rad izučil obrti je vložil prošnjo, da bi se šel učit. Posebna komisija je pregledovala te prošnje in zastopnica krajevnega odbora, bivša partizanka je rekla; "Šel boš v brigado potem se bomo pa naprej dogovarjali." Mož je bil od rojstva invalid( obe stopali je imel obrnjeni navznoter),zdravnik, ki je bil .tudi v komisiji je pogledal njegove noge in ukazal, da se mu prošnja odobri.
Toliko o tem kako "svobodni" smo bili v tistih časih in kako so se novačili kandidati za prostovoljne akcije.