Zmoremo poslati človeka na luno, ne zmoremo pa obiskati soseda v stanovanju nasproti nas.

Zmoremo nakupovati dolge ure, časa za otroka, ki bi se rad igral z nami pa ne najdemo.

Zmoremo popraviti napako v jedrskem reaktorju, mamico, ki otovorjena potiska pokvarjen voziček, pa uspešno spregledamo.

Zmoremo preplezati najzahtevnejše smeri v Himalaji, na sprehod do bližnjega gozda s starim očetom pa se ne zmoremo odpraviti.

Lahko se potopimo globoko v ocean, v globino očesa žalostne žene pa ne zmoremo priti.

Lahko rešimo zadolženo banko, invalidu na vozičku, ki živi iz dneva v dan pa ne moremo zagotoviti, toplega obroka prav vsak dan.

Zvezde so daleč in ob njih spoznamo našo majhnost, a veličine tistega, ki zmore sočloveku reči oprosti, ne prepoznamo.

Človeka lahko razstavimo na delce, razrežemo na tanke trakove, a topline njegovega srca ne bomo zaznali.

Človek je uganka.

A kljub temu kaj vse zmoremo, kje vse smo bili, kaj vse smo rešili in kakšne rekorde smo podrli, je zame največji ta, ki otre solzo žalostnemu in zna jokati z njim. To zmorejo res redki in srečni ste, če poznate tega Človeka.