Nezmožnost dogovora
Kot se vse bolj kaže, »vrag šalo jemlje« na več področjih. Dohodki se znižujejo, bonitetne ocene padajo, bencin se draži, prav tako hrana. Na vseh mogočih področjih nam pošiljajo nove položnice, na njih pa neke nove dajatve, spremenjene načine obračunavanja (jasno v našo škodo).
Evidentno je, da smo se znašli v loncu, ki vre, izstopiti ne moremo. Če so stvari samo delno tako slabe, kot sem opisal, bi moral biti to znak politiki za alarm.
Država ni tu zato, da jo imamo kot okrasek, ampak da servisira državljane in jim omogoči normalno življenje. Ne na način, da le daje, ampak tako, da ustvari ugodne pogoje za razvoj in preživetje svojih ljudi.
Enkrat za spremembo bi si želel, da bi k reševanju naših skupnih nakopičenih težav pristopili vsi tisti, ki bi lahko pomagali najti izhod iz te krize. Ni problema, ljudje smo potrpežljivi, nekaj časa bomo že zdržali, če se nam bo jasno pokazalo, da obstaja izhod iz krize. Vendar pa se zdi, da je aktualna politika glede sodelovanja paralizirana. Ne samo, da se ni zmožna poenotiti glede reševanja krize, še več, kaže kot da so nekateri pripravljeni potopiti lastno državno barko, za ceno apriornega zavračanja rešitev nasprotne politične opcije.
Pregovorna slovenska razklanost nas lahko v teh kriznih časih pripelje do bankrota. Ali lahko že nekdo pove šefu vlade in šefu opozicije, da je v interesu vseh državljanov, da najdeta skupno rešitev? Bi lahko enkrat za spremembo vse stranke potiskale državni voz v isto smer? Ali časi še niso dovolj težki? Kaj se bo moralo še zgoditi, da bomo spoznali, da ni rešitev države v tem, da sem uredil službo svojemu znancu, ampak da zagotovimo čim več delovnih mest, da bodo ljudje imeli možnost preživeti z delom lastnih rok in ne z mizerno socialno podporo?
Ker pa sem po prepričanju realist, bom dal jeseni zorati naš travnik na dolenjskem. Drugo leto bom tam posadil krompir in kasneje pšenico… Če se politiki ne bodo uspeli dogovoriti, nam bo pridelek, kakršenkoli že bo, prišel prav.
3 komentarjev
Komentar from: Žagz [Obiskovalec]
Komentar from: jozeb [Član]
Ali bi mi lahko prosim Žagz utemelji pojem totalitarna organizacija. Verjetno misli na Cerkev (ki ji služim).
Iz SSKj-ja: totalitáren -rna -o prid. (ȃ) 1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva.
1. Bi rad vedel, kdo v Cerkvi danes nekaj dela nasilno?
2. Bi rad vedel, kdo v Cerkvi podreja celotno družbeno življenje?
3. Bi rad vedel, kdo v CErkvi bdi nad mano s tajno službo?
4. Bi rad vedel, kdo v Cerkvi me bo zaradi mojih besed zaprl (obsodil, justificiral)?
5. Bi rad vedel, kdo v Cerkvi ima danes toliko vpliva, kot mu ga Žagz pripisuje...
Hvala za odgovore.
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Ko sem se pred leti poročila na deželo, so se mnogi čudili, jaz pa sem se hecala, da ta pametni vemo, da bomo na deželi preživeli in res je tako.
Ob osamosvojitvi smo v navdušenju dejali:" Nič hudega, tudi če bomo nekaj časa vsi jedli samo krompir, da smo le samostojni!",vendar je bil poudarek na vsi. Danes pa se eni obnašajo, kot da so nekaj posebnega, mi pa se moramo zadovoljiti z drobtinicami, ki padajo z bogatinove mize. Tak ton se je slišal že pred dvemi leti iz pogovora s takratnim premierom B. Pahorjem: " saj smo zvišali socialne transferje". Danes pa paradira po Sloveniji in dela fizična dela, da bi bil všeč bodočom volilcem, nekdo drug pa daje razna priznanja in vodi vsako pasjo procesijo iz istega razloga. Za domovino in njene prebivalce jima je malo mar!
Zaključila bi z Gregorčičevim pozivom: Le vstani, uborni narod moj, do danes v prah teptan. Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
Form is loading...
Ne moreš verjet, dežurni odpiralec ideoloških tem, J. Bartolj, je izvedel neke vrste samokritiko. Zelo boljševiško od njega.
G. Bartolj, kako pa totalitarna organizacija, kateri služite, gleda na to problematiko glede razklanosti?