Janez Stanovnik ne bo praznoval 23. avgusta
Pravzaprav slabo razumem ihto borčevske organizacije, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da nismo več v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in da Mitja Ribičič ni več predsednik CK-ja. Takrat je bilo namreč mogoče rohnenje in pozivanje k ukrepom proti drugače mislečim, danes tega ne delamo več. Zakaj? Ker nismo več v totalitarizmu.
Rad bi jasno povedal, da fantje Janeza Stanovnika s svojo organizacijo padejo na prvem izpitu iz demokracije ravno zato, ker so totalitarno prepričani, da imajo vedno prav. Oni niti ne dopuščajo, da bi se lahko v kakšni stvari zmotili, delovali prehitro, ali pa bi zgolj s svojim vplivom preprečili, da bi vsa dejstva prišla na plano.
Jasno, da ne bodo praznovali 23. avgusta! Zakaj neki bi si pljuvali v lastno skledo pravljic in ljudskih pripovedk o časih, ko so še obvladovali »popolno« resnico. Pa kaj zato, če je bila le ta zlagana, krvava in krivična. Bila je njihova.
Danes pa bi nekateri radi to »resnico« dopolnili z novimi dejstvi, zamolčanimi izjavami prič, drugačnimi konteksti. Ampak to bi bilo po mnenju Janezovih borcev »sprevračanje zgodovine, zmagoslavje premagancev, rehabilitacija kolaboracije in diskvalifikacija ali celo kriminalizacija NOB-a in socialistične ureditve".
Če bi bil Janez pošten in odkritosrčen, bi moral 23. avgust praznovati že zaradi vseh tistih žrtev, ki jih je objektivno priznal in obžaloval (npr povojne poboje). Ker tega ne stori, se zdi vprašljiva tudi iskrenost njegovega obžalovanja. Če zaradi drugega ne zato, ker katarza pride ob priznanju, da je bilo nekaj narobe, ob kesu, da je do tega prišlo, ter ob zagotovilu, da se to ne bo več ponovilo. Tam pa kjer tega ni, smo še vedno v totalitarizmu.
Del naše družbe še vedno živi totalitarni vzorec. Dopuščanje novih dejstev zanje ne pomeni iskreno prizadevanje za odkritje prave resnice, ampak prizadevanje, da se objektivne krivice ne bi nikoli priznale, ter da bi njihovi akterji lahko v miru užili prigoljufane privilegije.
Zveza borcev torej objektivno ne more praznovati takega praznik, ker bi si s tem odrezala vejo na kateri sedi in to je, da je samo ona lahko interpretka minulih dogodkov. V njeni naravi je, da deluje totalitarno, še več, če temu ne bi bilo tako, potem bi bila že dolga leta »le domoljubna veteranska organizacija«, ki si prizadeva za resnico. Tako pa je ravno nasprotno organizacija, ki aktivno nastopa proti resnici…
2 komentarjev
Komentar from: Žagz [Obiskovalec]
Komentar from: polis [Obiskovalec]
Stanovnik pravi, da o komunističnem totalitarizmu lahko govorimo le v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, pozneje pa ne več.
------------------------------
No g. revolucionarni "sumo"borec Stanovnik le priznava revolucionarno rihto 1000.000 pomorjenih. Zadostuje, da se samo za tistih 10 let pridružijo vseevropskemu dnevu spomina na totalitarno svinjarijo storjeno tudi pri nas.
Form is loading...
Po moje je 23. 8. nek partikularizem vzhodno-evropskih ideoloških in morda tudi bioloških potomcev v 2. svetovni vojni poražene strani, ki se nekako hoče tozadevno relativizirati, pa po 3-h letih v mednarodni javnosti ni naletela ravno na plodna tla.
Ruski veterani 2. svetovne vojne so itak znoreli, ko so slišali za to ''spominjanje'', zato tudi pri naših borcih ne moremo pričakovati, da bi praznovali, kot je bilo namenjeno.
Kakorkoli.
23. 8. obeležujemo začetek bitke za Stalingrad leta 1942, ker pa je zdaj uradno dan spomina na žrtve VSEH totalitarnih in avtoritarnih režimov, se pa tudi spominjamo vseh žrtev totalitarne Rimokatoliške Cerkve, vključno vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov, ki jih je vzpostavila in podpirala (od Hitlerja do Pinocheta).