V resnem svetu, kjer kraljujejo katastrofe vseh vrst, nam primanjkuje iskrenega smeha in veselja. Ne narejenega smeha, kot ga obvladajo slave željni modeli, ki se jim ustnice kar same privzdignejo, ko opazijo kamero. Pristno veselje je zamenjalo hrupno veseljačenje, smeh pa krohot, ki je največkrat posledica roganja sočloveku.

Nasmeh in veselje razodevata človeka blage duše, ki s svojo osebo razdaja sproščeno veselje in mir. Ta pa lahko pride le iz polnega srca, sprijaznjenega in zadovoljnega s svojo življenjsko vlogo. Že sv. Pavel je povedal, da je sad Duha veselje...

Takih osrečujočih ljudi, ki lahko veselje širijo v svojo okolico pa je žal (pre)malo. In morda je tudi zato naš svet preveč tog.