V petek bo 29. junij, ki je za Slovence simbolno izjemno močan dan. Iz več vidikov…

Praznik apostolov Petra in Pavla nam naklanja novih delavcev v Gospodovem vinogradu. Letos jih je samo 7 (sedem). To je najmanj v zgodovini odkar dokumentarno spremljamo število novih maš na Slovenskem. Tudi enega novomašnika letos nimata mariborska nadškofija in novomeška škofija. Le sedem mladih te generacije je odgovorilo na Božji klic. Cerkev bo morala udariti plat zvona. Verniki se bomo morali vprašati, kaj se bo zgodilo v nekaj letih, ko se bodo starejši poslovili, njihovih naslednikov pa ne bo. Kdo bo stopil na njihovo mesto?

Novomašniki naj bodo podobni svetniškemu škofu Frideriku Baragi, ki se je 29. junija 1797 rodil v Dobrniču na Dolenjskem in je večino svojega življenja posvetil severnoameriškim Indijancem. To je drugi simbol tega dne. Baraga je znamenje, kako lahko iz malega naroda zraste mogočna mladika, ki sveti tudi mnogo večjim ljudstvom. Njegova kulturna zapuščina še danes osupne, saj je za Indijance napisal šest knjig med njimi slovar in slovnico. Vloga slovenskega duhovnika je bila vedno tudi v tem, da je bil branik slovenske kulture.

29. junija leta 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Na Škofijah je močno pokalo, poveljnik mariborskega korpusa je zagrozil, da bo Maribor pognal v zrak. Ampak Slovenci smo takrat že dokazali, da se ne bomo dali. Armada je bila blokirana. Najbolj jo je presenetilo, kako je bila v nekaj urah popolnoma odrezana od svojih poveljstev, hrane in elektrike. Enotni smo ubranili svojo suverenost.

Inženir vsega takratnega dogajanja, tisti ki je vlekel vrvice iz ozadja pa se je 29. junija leta 2001, ob enih in 20 minut zjutraj znašel v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine...Simbolično ni kaj. Zdaj že pokojni Slobodan Miloševič je postal prvi predsednik neke države, ki so mu sodili zaradi vojnih zločinov.

In ko smo že pri vojnih zločinih se ustavimo še pri 29. juniju leta 1945. Od zmage pijani partizani so v neštevilna brezna po naši domovini še vedno vozili premagance, ki so se jim odrekli zahodni zavezniki. Ni bilo sodišč, pravo ni delovalo, bili so samo naši in njihovi. Od eksekutorjev niso obsodili nikogar, še več država še vedno ni zmogla formalne obsodbe takratnega dogajanja in pokopa vseh žrtev, ki nepietetno ležijo v številnih množičnih grobiščih.

29. junij je torej simbolen dan za Slovence. Od velikega veselja, do velike žalosti nas vodijo dogodki tega dne. Kaj se bomo iz njih naučili? Kakšno mero bomo vzeli temu dnevu? Vsak bo sodil po sebi. Čas je, da si povemo resnico, kajti resnica je vendarle samo ena, ostalo so samo pogledi nanjo. Razumemo lahko, tudi oprostimo, a pozabiti ne smemo! Zgodovinski spomin mora ostati. To je temelj družbe, naroda. To je naš zgodovina. Kakršna koli že je...je naša!