In tako se je služba zaključila. Nastopil je dopust. Nekaj prostih dni je pred menoj. Pišem z ladje, ki je nekaj po sedmi izplula iz Zadra. Otok čaka, šparglji čakajo, trava čaka in kup opravkov, pa seveda srečanja s starimi kolegi, dolgi sprehodi in okus svobode, brez odvečne politike in ostalega.

Naslednje dni obljubljam, da bom le potrošnik najbližjih, to je pravzaprav edino potrošništvo, ki bogati. Potrošništvo pogovorov z ženo in otroki, potrošništvo igre in neobveznega dela, potrošništvo odnosov ljubezni in naklonjenosti. Skratka BOMO. Dihali bomo s polnimi pljuči, ki jih bo obilno izpiral morski zrak, da ne rečem morska voda.