Zgodba, ki se je odvila na obali, kaže moralno bedo v kateri živimo. Najprej so zatajili starši. Ti se otrokom očitno niso dovolj posvečali, zato so se morali ti »dokazati« po svoje. Zatem so zatajili vrstniki, ki so vedeli, kaj se pripravlja a niso obvestili nikogar. Še več kasneje so si delili posnetke. Zatajila je tudi okolica, ki takšna dejanja tolerira. Toleriramo vedno nekaj kar je slabo, a potrpimo, saj si mislimo, da bo že bolje. V tem primeru je toleriranje deviantnega obnašanja pripeljalo celo do otroške pornografije. Sodelujoči so menda vse skupaj počeli prostovoljno. Ali so se zavedali teže svojega dejanja, pa je seveda drugo vprašanje, ki lahko tudi prostovoljnost postavi pod vprašaj. Do tukaj je tudi vse skupaj na nek način legalno. Ni ne lepo, ne moralno, niti ni v duhu človeškega dostojanstva, še sploh ker gre za otroke, a ni kaznivo. Kaznivo postane takrat, ko se otroška pornografija pojavi na spletu in zaokroži. Zadnjič sem bil na predavanju o varni uporabi interneta in ob nekaterih podatkih sem se zgrozil. Strokovnjaki svarijo pred objavljanjem osebnih podatkov, objavljanjem svojih fotografij in fotografij otrok. Tako zelo popularni Facebook je povzročil, da vse osebno nosimo na ogled, absolutno nobene kontrole pa nimamo nad tem, kdo to spremlja in za kaj bo uporabil množico podatkov, ki jo vestno priobčujemo. Tudi jaz sem se zamislil nad določenimi objavami, tudi nad tem, da ne nastopam anonimno. Kljub temu, sem to odločitev sprejel zavestno in se ji (zaenkrat) ne bom odpovedal, res pa je, da sem postal bolj previden z osebnimi objavami. Če zdaj zgornji primer navežem na varno uporabo interneta, mi je lahko takoj jasno, da so otroci z obale, pravzaprav žrtve svojega nepremišljenega dejanja. To bodo (če že niso) prav kmalu odkrili. Glavna igralca bosta spoznala, da je taka slava kratkega daha in da ima za seboj, neprijetne posledice, od vulgarnega etiketiranja znancev, do nespodobnih povabil neznancev. Samo upamo pa lahko, da se za vsem skupaj ne skrivajo še kakšne bolno izprijene oči, ki bi lahko svoje nove »idole« izkoristile še za kakšne drugačne, bolj podle in zavržene cilje. In če grem zdaj še v obratni smeri. Morda so bili otroci res samo »razposajeni«, nedvomno pa niso mislili nase, na svoje vrstnike in tudi na starše ne. Ne verjamem namreč, da je kakšna mama, ki bi si želela, da je njena 14 letna hčerka (sin) igralka v pornografskem filmu…