V Stični sva preživela dva nepozabna dneva. Pravzaprav smo preživeli, saj so bile to duhovne vaje z otroškim varstvom. 14 parov iz vse Slovenije si je v januarskem terminu prizadevalo za boljši zakon med starodavnimi zidovi stiške opatije. Spodbudno okolje, čas za sozakonca, duhovno spremstvo, pričevanja drugih, vse to je pustilo sadove. Domov sva se vrnila lažja in duhovno okrepljena.

Že nekaj časa razmišljam o tem, da imamo tečaje in šole za vse mogoče stvari od tega, kako sam priklopiti televizor, do postavljanja internetnih strani, od mizarskih kvalifikacij do tečaja plavanja. Vse to so hvalevredna izobraževanja, ki človeku znajo prihraniti marsikatero težavo. Kaj pa šola za uspešen zakon? Seveda nekaj tega obstaja na predzakonski stopnji zahvaljujoč prizadevnim jezuitom, ampak je to dovolj? Kdo bo moške naučil uspešne komunikacije z ženo in obratno? Kdo bo zakoncema povedal kako in kdaj morata popustiti, kdaj je odnos ljubeč in kaj nama pomenijo otroci?
Vse to so znanja, ki so nujna, a o njih v obveznih šolskih programih ne izvemo nič ali skoraj nič. Je torej čudno, če razpade polovica zakonov? Kolikor v odnos vložiš, toliko lahko pričakuješ. Če vedno na prvo mesto postavljaš sebe in svoje potrebe, na ostale v družini pa ne pomisliš, je to dobro? To je le nekaj vprašanj, ki se mi postavljajo. Pa sploh nismo govorili o tem, to so le smernice, ki pripeljejo do zavedanja, da so duhovne vaje potrebne.

Kako vse skupaj izgleda? Po zajtrku je kratek nagovor, ki ponudi izhodišča za pogovor med zakoncema. Ta dva potem odideta na »samo«, bodisi na sprehod, v kapelo, meditativni park… in se pogovarjata. Predvsem govorita. Besede naplavijo neizrečene bolečine, težave, osebne poglede. Te soočita in v pogovoru se najde veliko rešitev. Ker so otroci v varstvu, je pogovor res lahko brezskrben in osredotočen res samo nanju. Po kosilu in krajšem počitku se vse skupaj ponovi. Zvečer je še podelitev izkušenj parov drugim v skupini. Kako zdravilno deluje, ko slišiš, da so še ljudje, ki si prizadevajo za pristne krščanske vrednote ljubezni, spoštovanja, družinske molitve… Naslednji dan nova tema in nov pogovor. Kolikokrat se doma lahko na tak način pogovarjava? Lastna izkušnja je, da zelo redko, če sploh kdaj. Zato ostanejo besede neizrečene in takrat, ko ne misliva, izbruhnejo na plano. Takrat lahko ranijo, koga tudi težko. Kakorkoli tak konec tedna močno priporočam vsem, ki bi radi naredili nekaj za vaš zakon.