Jankoviću ne gre pri sestavljanju koalicije in botri iz ozadja izgubljajo živce. Da je temu res tako, pričajo včerajšnje Dražgoše. Celoten levi vrh države je statiral pri govoru predsednika zveze borcev, ki je zabijal žeblje v krsto slovenske mednarodne podobe. Komur še ni jasno, kdo vodi našo politiko je bodisi slep, bodisi bolestno naiven. Kučan, Türk in Janković so mislili, da ljudje niso dobro razumeli njihove običajne govorice in so zdaj pustili naj spregovori »starosta«, »modrec«, »oče naroda«…In ta res ni razočaral. Potegnil je bič in z njim opletal, koder je pač padlo. Padlo pa je po strankah, idejnih nasprotnikih, po tujih diplomatih. Lahko bi rekli, da je bil izstreljen rafal v množico, ki naj že enkrat spozna, kdo je kdo pri nas. Ameriškemu ambasadorju to do zdaj (očitno) še ni bilo (dovolj) jasno.
In tako so razburili ameriško diplomacijo. Ta je v Washingtonu na pogovor že poklicala našega veleposlanika, njihov v Ljubljani pa je tako že povedal, kdo ni njegov prijatelj in kaj je svetoval svojim gospodarstvenikom. Osebno sicer menim, da je bil njegov nastop kljub vsemu preoster in da na tak način diplomacija v nobeni evropski državi ne bi mogla doseči svojega cilja, razen če je bil njihov cilj še razširiti krog tistih, ki imajo alergijo na Američane…
Kljub temu pa večerni odzivi na srečanje simpatizerjev tovarišije niso bili dobri. Še več, danes jim je sledila še lista Gregorja Viranta, ki je sodelovanje z njihovim mandatarskim kandidatom soglasno zavrnila. Glasovi podpore so torej več kot vprašljivi. Če pa pomislimo, da je glasovanje za mandatarja tajno in da bi lahko umanjkal še kak glas (morda Pahorjev, glede na medsebojne »simpatije«) tudi znotraj tistih, ki jim je bila kooperativnost zapovedana, bo sredino glasovanje zelo negotovo.