Po dolgem času bomo na radiu spet snemali radijsko igro v lastni produkciji, to pomeni, da bo vse nastalo znotraj hiše. Snemanje radijske igre je na nek način krona radijskega dela. Če se spomnim na mladost, imajo tam svoj pomemben del tudi igre, sprva otroške, nato tudi za odrasle, opremljene z zvočnimi efekti, ki smo jih poslušali na radiu Ljubljana. V njih si se znašel znotraj dogajanja s pomočjo domišljije, ki je zapolnila vrzeli v besedilu.
Seveda pripravljamo nekaj, kar bomo predvajali na Sveti večer, namenjeno pa bo tako otrokom kot družinam in verjamem tudi starejšim. Zgodba ponuja pogled na svetonočni večer, treh odtujenih možakov (treh pastirjev), ki se srečajo po naključju, božji angel (deček) pa jih usmeri v cerkev (k hlevčku) kjer se rodi Jezus.
Zanimiv je bil nastanek igre, namreč najprej so se izkristalizirali nastopajoči, potem pa smo na osnovi zasedbe iskali besedilo, ki ga seveda nismo našli. Tako ni preostalo drugega, kot da sem za to priliko napisal igrico z zgornjim naslovom. To je torej igrica za tri moške glasove in dečka. Upam, da nam uspe in da bomo uspeli na Sveti večer pričarati nekaj lepega.

V branje ponujam kratek odlomek:

Nastopi tišina. Vsi prisluhnejo. Nekje daleč slišijo božično glasbo.
KLOVN: Hej, glasbo slišim. Gremo tja? Gotovo imajo zabavo? Glejta in tamle gre otrok. Publika, bravo!
Takrat pa se pred njimi pojavi deček, ki jih pozdravi.
DEČEK: Dober večer! Vam lahko kako pomagam?
POLICAJ: Dober večer! Ti da bi nam pomagal? Koliko let pa imaš? In sploh kaj delaš zunaj tako pozno? Ura se že bliža polnoči ti pa sam. In sneg pada. Kje imaš starša?
PODJETNIK: Ja, to res ni čas za tako malega fantiča. Sta oče in mama v službi? Delata kajne?
KLOVN: Dečko, tukaj imaš balon, poglej kako je lep? Ne, ne. Starša sta na zabavi, kajne? In tudi ti si se odločil za malo zabave?
DEČEK: Očka in mama sta doma. Mama ima gripo, oče pa je ni hotel pustiti same. Jaz pa sem že velik. Imam osem let in grem k božičnici in nato k polnočnici. Sem ministrant.
POLICAJ: Kaj si minister…eee, ministerant?
KLOVN: Ministrant, ministrant je. E, kaj pa ministriraš? Je to kaka ulična igra? Rabiš kakšno pomoč?
PODJETNIK: Kako sta neizobražena. Poba je mašni strežnik. V cerkvi pri maši straže. Kajne?
DEČEK: Ja, res je! Tudi vi greste lahko z menoj. Tam bo veliko praznovanje.
KLOVN: Praznovanje? Jaz sem za.
POLICAJ: No, lahko grem pogledat, če je tam vse v redu in če kdo ne dela nemira.
PODJETNIK: A to je tisti praznik, zaradi katerega je vse opustelo? Zaradi katerega ni ljudi na ulicah in zaradi katerega se sliši ta muzika?
DEČEK: Aha, nocoj je sveti večer. V Betlehemu se je v hlevčku rodil Jezus, ki je Božji sin. Kaj vi trije niste hodili k verouku? In jaz grem v cerkev, ki bo postala betlehemska štalica. Tam se bo tudi nocoj za nas rodil Jezus?
POLICAJ: Kaj nocoj se bo rodil otrok? In to v cerkvi. To pa ne gre. To pa ne! Otrok se mora vendar roditi v porodnišnici. Takoj moramo tja, da to rešimo. Poklical bom rešilca… no, ne bom ga, ker mi radio ne dela…