Morje in lepo vreme sta nas zvabila iz mesta. Zunaj 27 stopinj, morje 23 stopinj… Nič čudnega bi ne bilo, če ne bi bil že drugi oktober. Ljudi na plažah je bilo kar nekaj, večina je pospravljala stvari v prikolicah, kar pomeni, da gre očitno sezona res h koncu.
Nismo se dali motiti. Zavzeli smo delček plaže, plavali in se igrali, nato se pretegovali, metali kamne v vodo, iskali polžke, tekali po plaži in se nato vzpenjali po igralih med borovci… Kot da je še vedno poletje in mi imamo dopust. Zdaj sedim še vedno slan in v mislih slišim plivkanje morja. Modrino neba in zvok borovcev, ki jih češe veter. Odličen občutek je, ker smo v mavrico zavili še en dan, ker smo takorekoč podaljšali dneve, ki bi jih sicer lahko imela tudi mokra jesen.
Celo življenje gre v en tak lep dan. Z vsemi dodatki. S smehom, dobro voljo, škropljenjem z vodo ob obali, pa tudi s kričanjem v avtu in polivanjem pijače v njem. Ena taka nedelja lahko prelepi obliž čez kakšno življenjsko rano, da se ta lažje zazdravi. Taka medicina tudi nima stranskih učinkov (rezen dobrih) in za spremembo zdravi vzroke in ne posledic…