In vendar se mi je tudi letos "zgodila" razstava...
Koseze 10. September 2011
Ob 50 letnici župnije Ljubljana Koseze

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je miniatura natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret. In res nekaj takega lahko vidite tudi na pričujoči razstavi v Kosezah. Ali bolje rečeno, skoraj takega.
Če boste pozorni, boste ugotovili, da pravzaprav naslovu ustreza samo format, saj slike niso izjemno natančno izdelane, nekatere so celo abstraktne, prav tako na njih zaman iščemo podrobnosti. Vse to lahko pripišemo času nastanka, namreč sodobnosti. Najbolj pa je znamenje sodobnosti ravno zavračanje strogih pravil in uravnavanje le teh po lastni presoji.
Splet naključij je botroval omenjenim slikam, saj so nastale kot plod odtiskovanja barv na drugo slikarsko ploskev. Tako so se izoblikovale barvite pokrajine skrite za kopreno meglic, kjer moramo pravi pomen in tudi podobe same, šele poiskati. Nekaj jih je za vas našel že avtor sam, nekaj jih boste namesto njega poiskali vi.
Ko se boste med sličicami sprehajali se spomnite starih časov in ljudi, ki so nekoč živeli, kajti morda boste kje našli prav njihov portret. Res se slike zgledujejo po davnih časih, a vendar jih prekriva megla, patina sodobnega časa, ki je večkrat poplitven in plehek.
Slikarska govorica, ki jo boste morebiti prebrali je kajpak nastala tukaj in sedaj, zato je otrok tega časa. A vendar se hoče zgledovati po preteklosti in jo prikazati po svoje. Tu pa se že postavi vprašanje ali sploh lahko združimo to, kar je bilo nekoč, s tem, kar je zdaj? Je mogoče sploh primerjati tisto, kar se nam kaže kot odmaknjena zgodovina in tisto, čemur rečemo globalizem, kjer vsak o drugem vse ve, kjer z nekaj drobnimi pritiski tipk na računalniku, izvemo skoraj vse o času in prostoru nekje daleč?
Kako lahko to navežemo na 50 letnico župnije Koseze? Preprosto. Ko so nekoč tukaj kopali jamo za temelje te cerkve, jim je največ težav delala voda. Ilovnata tla namreč ne prepuščajo vode. Kljub temu so cerkev postavili in danes smo tu zbrani. Čas od ustanovitve župnije, do nove cerkve in nato do današnjega dne je na vseh pustil svoje sledi. Nismo več taki kot pred tolikimi leti. Na sebi nosimo izkušnje in težo časa. Ta pa se spreminja. In prav tako se spreminja pogled na umetnost in njeno sporočilnost. Če so nekoč želeli od umetnosti predvsem odslikavanje stvarnosti, si danes želimo odslikavo vtisa. In kakšen naj bi ta bil? Namreč moj je drugačen od tvojega? Avtor je svoj del razkril, drugi del pa mora prispevati gledalec...