V soboto 11. junija je bil naš gost dr. Miha Pintarič. Predavatelj francoske srednjeveške književnosti na Filozofski fakulteti, esejist, pesnik in pisatelj je v sproščenem pogovoru spregovoril o sebi, svojem odnosu do jezika in literaturi. Dr. Pintarič je avtor meditativne literarne zbirke Molitve, kjer na subtilen in humoren način razmišlja o različnih karakterjih, ki jih postavlja v vlogo molivcev. Knjiga Molitve je sicer izšla že pred dobrim letom, a je še vedno sveža in iskriva.
Kaj nagovori mladega človeka, da se odloči za študij francoske viteške literature, me je zanimalo? Kaj od tistega časa še nagovarja današnjega človeka in kaj ga pušča hladnega? Dr. Miha Pintarič ima na vsako vprašanje pripravljen tehten odgovor znanstvenika in oseben pogled literata, ki ga je literatura prevzela šele v zrelih letih, a ga je pretresla do obisti! V predalu ima shranjenih več pesniških zbirk, ki še čakajo na izid. Časi pesnikom niso najbolj naklonjeni, a kaj preostane človeku, ki noče živeti samo od kruha?
Vabljeni, k prebiranju njegovih pesmi (spodaj je ena za pokušino) ter da prisluhnete pogovoru, ki ga najdete tudi v našem spletnem arhivu, pod naslovom: ng 2011 06 11 dr Miha Pintaric

Molitev nedeljskega kristjana

Oprosti, spet sem zamudil.
Žena je bila pred ogledalom skoraj do desetih,
mulca razganja in je natepaval žogo ob steno,
namesto da bi si očistil čevlje,
frklja pa je gledala tiste bedaste japonske risanke.
Jaz sem čakal in bral časopis.
Nato ni vžgal avto, seveda,
žena je pustila prižgane luči,
smo morali porivati do hriba,
navzdol je vžgal in smo, k sreči,
zamudili samo četrt ure…
Oh, glej, sosedovi so prišli šele zdaj,
torej le nismo najslabši…
Kako naklada… Že deset minut…
Prava postna pridiga, za pokoro.
… To je nemogoče. Kdo ga bo poslušal?
A teologijo zdaj študirajo samo taki,
ki jih drugje ne marajo?
… Končno. Verujem…
Uf, je dolga, ta vera. Lahko bi jo
malo skrajšali. Človeka pusti brez sape.
… Pa te prošnje… Ne, kaj, jaz te prosim
za tisto povišico, ki bi jo že zdavnaj zaslužil.
Pa da bi mulc jutri popravil tisti cvek,
da ne bom imel še s tem sitnosti,
inštrukcije stanejo, vsa plača gre lahko zanje.
Evo, to te prosim, saj ni veliko,
če mi to daš, bom zadovoljen,
pa se naslednjo nedeljo spet vidiva.
Molimo. A? Saj tole je bilo pa hitro.
Pojdite v miru.

Hvala Bogu.