Sinoči smo imeli sklep tradicionalnih postnih večerov. Člani zakonskih skupin smo pripravili razmišljanja ob Pasijonskih slikah. Besedilo je že pred leti zapisal frančiškan p. Pavle Jakop. V temni dvorani je bil osvetljen le križ, na odru so sedele priče, osvetljene z baterijskimi svetilkami pod obrazom in sodnik je klical vsakega posebej, da je pričal o svojem primeru. Ustvarili smo meditativno gledališko vzdušje, za kar je v veliki meri zaslužen igralec Gregor Čušin, s katerim smo se pred dnevi srečali.

Naj pripnem še eno izmed besedil p. Pavla Jakopa:
PROKULA - Pilatova žena
„Oh, ti moški! Tako sem prosila svojega moža, naj oprosti tega čudnega preroka Jezusa, pa me ni poslušal. Zavračal me je, da sem zmešana, da sanjarim, da sem vraževerna, da so me zastrupili Judje s svojim mesijanizmom. Norčeval se je iz mene in me pred dvorjani zasmehoval zaradi mojih sanj.
Ko bi mi vsaj malo prisluhnil. Tako pa sedaj on v sanjah kriči, vstaja ponoči, si umiva roke in kar naprej dopoveduje, da ni kriv, da so ga izsilili, da so mu ga podtaknili,...
Res smešno je, da moj mož, ki je tako spreten, zvit in močan, ki ima toliko vojakov in oblast, da ga je strah pred mrtvim, da ponoči joče in kriči in si kar naprej umiva roke.
Bojim se zanj, da se mu še zmeša.“

Nastopajoči