Judežev novec
„Ob 100. obletnici rojstva partizana, vojaškega stratega in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta je Slovenija izdala spominski kovanec nominalne vrednosti dveh evrov z njegovo podobo. Skovanih je milijon kovancev, ki so že v obtoku in bodo krožili tudi po Evropi, saj ne gre za zbirateljske ampak spominske kovance.“ Tako pravi suhoparna novica, ki smo jo v medijih zasledili te dni. Morda bo kdo zamahnil z roko in rekel, saj gre samo za novec, nič tragičnega. A ni tako preprosto. V resnici gre za mnogo več, kot zgolj za numizmatiko.
Simbolna vrednost nekega dogodka
Letos praznujemo 20 letnico slovenske samostojnosti. Leta 1991 smo prvič v svoji zgodovini zaživeli samostojno, postali smo gospodarji na svojem. Brez dvoma gre za največji dosežek slovenske zgodovine, njen zenit. Ob tem smo za nekaj časa ob stran porinili tudi tisto, kar nas deli. Enotno, skorajda v en glas, smo se na plebiscitu odločili ZA. Ko je čez noč zapokalo in so se na ulicah pojavili tanki, se nismo predali, še več, odločeni smo bili braniti novo državo. Ker smo bili enotni in prepričani, da imamo prav, smo jo ubranili.
Če obstaja lista primernih dogodkov, ki bi jih bilo mogoče obeležiti na evrskem kovancu, je zgoraj opisani, daleč na prvem mestu. Ima globok simbolični pomen, predstavlja našo mlado državo, poudarja enotnost, ki nam je vzor, prikazuje tisto kar nas druži, tisto s čimer se lahko vsi identificiramo. Levi in desni!
Nelagodje ob osamosvojitvenih temah
Da pa so pri nas tudi taki, ki tako ne čutijo, postaja vse bolj jasno. Osamosvojitev je zanje breme in njeno poudarjanje je le »zaslugarsko prerivanje«, zato so 20-letnici samostojnosti prilepili še 70-letnico Osvobodilne fronte. To se jim je zdelo prav, ker zaslug za samostojnost nimajo, ali pa jih vsaj nimajo dovolj, zato so morali njen pomen zmanjšati, kolikor se le da. To bolj ali manj prikrito počnejo že ves čas, odkar so na oblasti, zadnje mesece pa odkrito, brezsramno in vsem na očeh.
Pri tem prednjači naš svetovljanski predsednik, ki je morda iz belega sveta prinesel svoje manire, nikakor pa se tam ni navzel duha svobode. Deluje namreč še vedno tako kot kak politkomisar Centralnega komiteja, v skladu z Orwelovo tezo, da »kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor pa nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.«
Prvorazredni naši
Verjetno se je vse začelo z njegovo izjavo o drugorazrednih temah, ko na praznik žena ni hotel govoriti od odkritju množičnega grobišča v Hudi jami. Kasneje se je nesrečno zagovarjal, da je bil narobe razumljen. Morda je bil, vendar mi dopustite dvom, kajti stvari gredo naprej v isti smeri. Nadaljevalo se je namreč z njegovim odlikovanjem šefa nekdanje tajne policije Tomaža Ertla. Ta je bil na čelu službe, ki je v imenu prosule ideologije, dokazano kršila človekove pravice. In tu ne gre več za pomoto, saj je predsednik pred kratkim dejal, da bi Ertla odlikoval še enkrat.
Potem postane jasno tudi, zakaj je sodnik Branko Masleša, ki se je navduševal nad ostrostrelskimi sposobnostmi jugoslovanskih graničarjev, postal predsednik vrhovnega sodišča in zakaj bo Zvonko Fišer, ki je tožil duhovnika, ker sta postavila križ pred brezno na Lajšah, kjer ležijo nedolžne partizanske žrtve, najverjetneje postal generalni državni tožilec.
Selektivnost zgodovinskih dejstev
Da bo šla bitka za interpretacijo zgodovine naprej, je postalo jasno že ob poimenovanju ljubljanske vpadnice po diktatorju Titu. Ta je odgovoren za povojne poboje, kar je benevolentno priznal celo predsednik Zveze borcev Stanovnik. Zamolčal pa je, da je Broz leta dušil tudi demokratične procese v nekdanji državi, sam pa živel kot kak arabski šejk v nepopisnem razkošju, daleč od idealov komunizma in socializma, na katera je prisegal.
O tem obdobju in pa o partizanih se danes v Sloveniji ne sme reči nič slabega ali kritičnega, ne da bi bil označen za klerofašista. Iskrena želja po pokopu umrlih se takoj prepozna kot »nabiranje političnih točk« in »kopanje po kosteh«. Še več, izgubiš lahko tudi zaposlitev vodje službe za vojna grobišča, ker si preveč prizadevaš za preiskavo novoodkritega množičnega grobišča, ki so ga povzročili partizani. V marcu 2011 pomočnikom ravnateljev na strokovnem srečanju, namesto o slovenski samostojnosti, predavajo o ustanovitvi Osvobodilne fronte. Pri nas le 9 % dijakov ve, kdo je vodil prvo osamosvojitveno vlado. Naši dijaki do zdaj niso pisali niti ena maturitetne naloge, ki bi obravnavala čas slovenskega osamosvajanja, zato pa še vedno vedo, koliko je bilo okupatorjevih ofenziv in kaj se je zgodilo v bosanskem Jajcu.
Kulturni boj na nož
Franc Rozman Stane na kovancu za dva evra, je torej znak, da se kulturni boj zaostruje. Kaže brutalno nepripravljenost aktualne oblasti po dialogu. Vse zgoraj omenjene odločitve so bile namreč sprejete s preglasovanjem, tako rekoč zanalašč. Tudi za eno ni bilo širšega družbenega konsenza. Namesto, da bi skušali poiskati sprejemljivejše rešitve za širši krog, trmasto vztrajajo na kulturnobojnih okopih. Ali mislite, da se zdajšnja Titova cesta ne bi mogla imenovati kako drugače? Naprimer Cesta slovenske osamosvojitve (namenoma nisem zapisal Demosa), pa bi bilo vsem (veliki večini) prav? In ali res nimamo nobenega sodnika, ki ne bi bil kompromitiran z dejanji iz preteklosti, da bi lahko postal bolj verodostojen varuh pravice? V luči vsega zapisanega, je novec z podobo partizana na evrskem kovancu, bolj znamenje izdaje svojih državljanov ter njihovih demokratičnih in kulturnih načel, kot pa promocija in uveljavitev Slovenije v Evropi.
14 komentarjev
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Menim, da je igranje žrtve, čeprav gre za tradicijo, hudo patetično. Sprijazniti se je treba, da je čas potvarjanja zgodovine minil. Komandant Stane odraža najboljše kvalitete slovenstva, zato ga ni pametno dajati v nič.
''je novec z podobo partizana na evrskem kovancu, bolj znamenje izdaje svojih državljanov ter njihovih demokratičnih in kulturnih načel, kot pa promocija in uveljavitev Slovenije v Evropi''
Zveni kot iz evharističnega kongresa leta 1935. Eni se iz zgodovine nič ne naučijo.
Strahoten refren, ki vedno znova zbuja pogojne reflekse in izriva novoodkrita zgodovinska dejstva: KOLABORACIJA!
Kako je do nje prišlo? Na kako strašne načine je bilo pobitih več kot tisoč neoboroženih mož, starcev, otrok, (nosečih) žena - preden se je kot odgovor na ta terorizem osnovala prva vaška straža, ki se je morala zateči po orožje k edini oblasti, ki smo jo imeli - Italijanom! Propagando so imeli odlično - z njo so že boljševiki pretentali najizbranejše evropske intelektualce (beri: Druga življenja)!
Že zdaj gradijo na (v nekaj desetletjih) prepranih možganih - a "po njih sadovih jih boste spoznali" - in jih (s)pozna(v)amo! Bili so med njimi tudi naivni idealisti - tudi v mojem sorodstvu - a ti so bili zlorabljeni na žrtveniku absolutne oblasti, ki so si je tovariši zaželeli, ko so jo okusili na tečajih v Moskvi!
Če je kdo bral Skriti spomin Angele Vodetove, mu je že to dovolj. Iskreno vedoželjnim lahko dodam še literature, najmanj revijo Zaveza!
Komentar from: Polde [Obiskovalec]
Nisem za ene niti nisem za druge, to pomeni nisem za leve niti za desne, kajti vsi so v delanju škode nam in državi - celoviti in enako nadarjeni! Kar se tiče toliko opevane osamosvojitve (mi gre že tako na živce, da ugasnem vse kar je s tem povezano) - je bila ta projekt le nekaj ljudi, predvsem pa projekt temeljite kraje ter totalnega uničenja do tedaj trdnega gospodarstva! To so imeli osamosvojitelji v planu, začutili so, da bi se dalo zastonj, brez vsakega truda in hitro obogateti, in to so nato tudi enovito uresničili/udejanili!
Komentar from: jozeb [Član]
Kakšna zaslepljenost Polde...?!
Osamosvojitelji da so imeli namen pokrasti, na hitro obogateti. Kar ne morem verjeti kaj berem. Osamosvojitev je bil projekt 88% prebivalcev in jaz sem bil tudi med njimi. Gospodarstvo prej je bilo trhlo in gnilo, zasnovano na preživelih socialističnih principih. Po kavo in banane smo hodili v Italijo, ker ni bilo bencina smo lahko tankali na bone, vozili pa po sistemu par nepar, inflacija je del plače pobrala že od začetka do konca meseca... da ne naštevam.
Zato smo tudi odšli na svoje. In kdor ne vidi razlike med totalitarno socialistično Jugoslavijo in Slovenijo danes je bodisi slep, pokvarjen ali nor...
Zanima me kakšen družbeni red bi ustvaril Polde? Mogoče ima on rešitev za ves svet! Ampak od takrat naprej, ko ljudje ne bomo več podvrženi laži, pohlepu, požrešnosti, nevoščljivosti, prevari, podkupovanju, lenobi,... ja takrat pa bo marsikateri družbeni red deloval. Lahko bi rekla, če nimamo krščanskih vrednot je vse dovoljeno, samo da te ne odkrijejo in ne dokažejo, pa še to se da podkupiti.
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Zato smo tudi odšli na svoje!
Ponosna sem, da sem s svojim glasom imela možnost sodelovati pri tej odločitvi, ki je nikakor ne obžalujem! Takrat smo rekli: " Če bi tudi več let jedli samo krompir in zelje, samo da smo SAMOSTOJNI!
SVOBODNI! - pa smo res?
Komentar from: janez medvešek [Obiskovalec]
Jože, s temle kovancem si pa dregnil v osje gnezdo. In kolikor je os, toliko je različnih mnenj. Tu nimaš prav le ti, ne jaz, ne kdo drug iz bloga. VSI imamo prav. Vsak ima o vseh časih, prejšnjih, sedanjih in bodočih drugo mnenje. In prav je tako.O Stanetu, pa kar vem, je še vse malo v tančicah... Mogoče je bil pa res komu napoto s svojimi drugačnimi mislimi. Dati zvezdo, ki je bila simbol totalitarizma zdaj na kovanec, je pa enako, kot bi Nemčija dala kljukasti križ na denar. Naj ostane na partizanskih spomenikih, ker so se ti ljudje za njene vrednote borili in nikoli izvedeli, da se je konec malo sfižil. Vsa čas tistim, ki so pravi čas na pravem mestu hoteli braniti domovino pred fašizmom in jih je doletela smrt. Primerjati staro Jugo z novo Slovenijo je pa edino od vsega nemogoče. Če bi le tistih nekaj gnilih hrušk otresli z zdravega drevesa, ki kvarijo stanje, bi nam bilo lahko lepo. Hvala ti, da treseš, veliko jih sploh ne ve, da hruška obstaja. Srečno. Janez M
Komentar from: Maja [Obiskovalec]
Komandant Franc Rozman Stane je slovenski narodni heroj in tega ne more spremeniti noben Bartolj ali kdo drug. Kakor so domobranci narodni izdajalci in tega isto ne more spremeniti ena posamezna sekta. Tu gre za stvari nacionalnega konsenza, vsaj večinskega.
Evro kovanci so v obtoku. Naj počastijo njegov spomin.
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Posiljena beseda dneva: "brutalno".
Komentar from: jozeb [Član]
Narodni heroji nikoli niso bili, niso in ne bodo stvar nacionalnega konsenza.
Komentar from: Pika [Obiskovalec]
Kar strah me je, ko berem (nekatere) komentarje!
Komentar from: Marija Podobnik [Obiskovalec]
Spoštovani izdajalci Judeževega kovanca z rdečo zvezdo, ki je prav tako krvava kot kljukasti križ. Kaj še niste tako daleč, da bi spoznali, da v naši lepi deželi ni nikogar, ki bi javno obžaloval Kardeljev ukaz in ga javno preklical in nas vse pomilostil, saj smo vsi še vedno potencialne žrtve rdeče zvezde.
Obtožujem tistega, ki je dal kovati milijon rdečih zvezd in zavračam Judežev denar.
Marija Podobnik
Komentar from: Primož [Obiskovalec]
Ubogi Stane! Včasih je bila to javna skrivnost v Pirničah, sedaj pa še skrivnost ni več – Stane ni umrl pri preizkušanju z orožjem zaradi napake ampak so ga ubili komunisti – napaka na orožju je bila namerno podtaknjena. To je kasneje tudi potrdil eden od takratnih udeležencev (in šel zato na daljši obisk Golega otoka). Komandant Stane je bil premalo komunist v slogu rdeče zvezde in preveč zaveden Slovenec, vztrajal je, da komanda slovenske vojske ostane samo v slo, in kot tak močno napoti bodoči partiji. Ko so ga ubili, so ga (zgodovini in ljudem v posmeh) naredili za narodnega heroja. In potem se tukaj prepirate zato ker je bil »preveč« komunist???!!!! Bil je vrhovni poveljnik slovenske vojske, kar mo je prineslo (pre)velik vpliv. Ob tem je bil (pre)močno zaveden Slovenec in premalo »pravi« komunist – to ga je pokopalo! Je pa žalostno da so ga upodobili skupaj z zvezdo – pa ne zaradi komunizma ampak ker ga je ubila. Eno so seveda za drugačne razlage vendar je najbolj pravičen in neusmiljen sodnik zgodovina sama: če te skrivaj pospravijo lastni ljudje, potem si predober za tisti čas.
Form is loading...
ko se je pred dvemi leti in pol zamenjala vladajoča opcija, me je moja hrbtenica opomnila, da to ne bo dobro. Pol leta sem levo nogo "vlekla "za sabo.
Ob posameznih provokacijah sem nato menila, da nas samo preizkušajo, do kam smo pripravljeni potrpeti. Šele v zadnjem času sem dojela, da delujejo kot " homeopatska zdravila", kjer se z majhnimi odmerki strupa počasi navadiš nanj in postaneš neobčutljiv!Prefinjeno!