Tudi jaz imam lepe spomine na Parmo. Ko sem še delala v biroju na Rimski, sem šla velikokrat tja na malico (skoraj pred 30 leti). Še posebno so mi dišale pice, ko sem bila noseča za drugega otroka. Po četrtmu otroku sem pustila službo in tako zelo dolgo nisem šla mimo picerije. Nekaj let nazaj pa je naneslo, da smo postavljali maketo tam v bližini in z najmlajšima dvema sem šla v Parmo. Neverjetno kakšni občutki so me prevzel, saj je bilo še čisto tako kot nekdaj, samo da sem imela pred sabo petega in šestega otroka, ki sta bila zelo vesela da sem ju peljala v picerijo in da sta takrat dobila še vsak svoj zvezek (Parm je praznovala obletnico).
Včasih se čas ustavi in prijetno je če imamo ob tem še vedno prijetne občutke. Upam, da tudi mi ustvarjamo take domove kamor se bodo naši otroci radi vračali in bodo imeli prijetne občutke na minule dni v povezavi s sedanjostjo. Sedj vem zakaj mi ni do tega, da bi spreminjala kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo; vsi prostori so dobili nekakšno patino in v njih se včasih tudi čas ustavi.
Lep pozdrav Majda

Ja, Jože....Ti pa res ničesar ne razumeš. Enim se toži po tistih časih. Naredil sem kolaž o Kumu in iz RDEČIH TRBOVELJ dobil tako pošto, da te vrže po tleh. Da zganjam ideologijo in versko blaznost, ker sem na Kumu slikal cerkev, kaplice, ki jih je, da jih komaj prešteješ, pa napisal sem, da so ljudje v cerkvi lepše prepevali, kot pravi pevski zbori v Cankarjevem domu. No, peli so z dušo.- Jaz bi pa moral pisati samo o hribu in o televizijskem stolpu in o planinski koči, da bi zadovoljil tistega, ki od 1990 še ni obrnil listov na koledarju in še vedno živi v kameni dobi. O, jih ni malo, ki ne obračajo listov. Ja, smo različni. Mogoče je pa prav tako... MOGOČE..? Janez Medvešek

Marta in Janez, hvala za razmislek. Nikoli ne bomo ustregli vsem. Še dobro, da ima vsak svojo glavo, nekateri za razmišljanje, drugi, ker se ne njej lahko nosi krasna frizura...
Se beremo.

Zelo žal mi je, da ste me na tak način razumeli g. Janez. Če priznam nisem opazila titove podobe. Mene je Parma prevzela bolj kot prostor in presenečenje, da je po toliko letih skoraj enak. Glede idolgije pa sva na isti strani in so mi zelo všeč vaša dela tako likovna kot besedna.
Lep pozdrav Majda

Majda, mislim da Janez ni imel v mislih vas. Pred dnevi je na svojo fot iskrico k Kumu, dobil precej nesramen odgovor. Zato tak nagovor. Drži Janez?

Pa še kako drži. Ta moja pošta nima nič z gospo Majdo. Pravkar mi je pisala na mail in me tudi ona "potolažila" ob tisti pošti in zapisala, da v teh, o, moj Bog , res rdečih Trbovljah niti opoldan ne zvoni. Pa smo še res v kameni dobi. Dobro jutro SLOVENCI. Piše se 2011, ne več 1990. Komunizem je buldožer že tisočkrat zasul z gnilimi smetmi smetmi na smetišču zgodovine.
Janez Medvešek

Kakšno bruhastično razpoloženje se je tule ustvarilo. "V rdečih Trbovljah ne zvoni." Čudoviti preprosti svet dveh polov. A če se vsi oblečemo v rdečo, bomo potem vsi komunisti ali kaj. Mar nima človek ničesar pod površino.