Vsako leto, zadnji konec tedna pred Božičem, pišemo voščila. To je pravi družinski projekt. Vanj damo del sebe, zato se ob tem še posebej potrudimo. Včasih ročno izdelamo vsa voščila, včasih poiščemo primeren fotografski motiv in ga natisnemo, včasih naročimo unikatne poštne znamke, sami si izmislimo besedilo in se tudi vsi podpišemo…
Pišemo prijateljem in znancem, takim s katerimi se večkrat vidimo, pa tudi takim, s katerimi nam je božično voščilo edini stik v celem letu. S tem se jih spomnimo in povemo, da imamo skupno zgodovino, dogodke na katere se še vedno radi spomnimo. Čestitke potujejo v naše mesto, pa tudi po mnogih krajih v Sloveniji in tudi prek meja in morij. Letos smo napisali 106 voščil (in verjetno bomo še kakšno). Priprava z izvedbo je bila dolga tri dneve. Vmes smo se pogovarjali, si pravili šale, prižgali kadilo, poslušali glasbo.
Božična voščila tudi radi prejmemo. Vsako posebej se nam zdi kot zaklad povezanosti. Pove nam, da se še nismo izgubili in da nam za druge ni vseeno. Prazniki so lepši tudi zaradi voščil.