Včasih imamo pač slab dan. Ne gre. Sivina znotraj, morda tudi zunaj. Dnevi prehoda med jesenjo in zimo, ko dan postaja vse krajši, lahko vplivajo tudi na razpoloženje. In kadar se mene poloti tak siv občutek si zavrtim Totovo Africo v izvedbi naše odlične vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile. Najprej rosi, nato se ulije in zagrmi, a konec koncev posveti sonce. Na YouTubeu ima ta posnetek skupno že več kot 13 milijonov ogledov. Ko bereš komentarje iz vsega sveta, se zaveš kako majhen je postal svet in kako lahko kakovosten izdelek postane hit.
Tomaž Kozlevčar, ki je omenjeno zasedbo „zakrivil“ pravi: „...Dih jemajoči so bili za nas vsi komplimenti, ki smo jih tako masovno začeli prejemati, celo od skupine Toto in originalnega avtorja. Ob tem enormnem uspehu si je danes težko predstavljati, da video posnetku Africe pred tem nismo posvetili nobene posebne pozornosti. Mi smo pač snemali koncert in si še v zadnjem trenutku, ko smo izbrali nekaj stvari za objavo na YouTubeu, nismo predstavljali, da je Africa nekaj tako izjemnega. Bila je narejena povsem nepreračunljivo, zgolj iz nekega notranjega zorenja. Zdi se, da smo z oponašanjem zvokov iz narave z "lastnimi instrumenti", kot temu rečejo v vrtcu ali osnovni šoli, torej s tleskanjem, ploskanjem, šumljanjem dlani in tako naprej, uprizorili lepo dramaturgijo dežja in groma, preden se skladba, ki skozi ljubezensko zgodbo tudi poje o dežju v Afriki, sploh začne.“
In poleg vsega ta pesem še prežene sivino in daje spodbudo. Kaj vem, morda bo pomagala tudi vam..

PS: Pertetuum Jazzile imajo v Ljubljanskem Cankarjevem domu v začetku novembra tri koncerte. Dva sta že razprodana... Pohitite!