Tole kroži v teh dneh po elektronski pošti:
(in ker je 5.10. ravno mednarodni dan učiteljev)

Scenarij 1:
Janezek in Markec se po šoli stepeta.
1970 - Zberejo se firbci. Janezek zmaga. Janezek in Markec si sežeta v roke in postaneta dosmrtna prijatelja.
2010 - Pokličejo policijo, ki aretira Janezka in Markca...Obtožijo ju fizičnega napada, oba izključijo, čeprav je Markec izzval spopad. Oba otroka morata obiskovati program za preprečevanje nasilja cele 3 mesece. Šolski odbor skliče sestanek za vključitev programov proti nasilju v redno prakso.

Scenarij 2:
Romanček je nemiren v razredu in moti ostale sošolce.
1970 - Romančka učiteljica pošlje k ravnatelju in ta mu da nekaj vzgojnih.
Vrne se v razred, kjer potem sedi mirno in ne moti pouka nikoli več (no, vsaj nekaj dni).
2010 - Romančku dajo velike količine Ritalina - šibka verzija sintetičnega kokaina z primesmi. Testirajo ga za ADHD - primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti. Romančkovi starši začno dobivati invalidnino in šola dodatno državno subvencijo, ker ima Romanček razvojno motnjo. Romanček čez nekaj časa postane zombi.

Scenarij 3:
Franci ima glavobol in vzame nekaj aspirinov s seboj v šolo.
1970 - Franci dobi od učiteljice kozarec vode, da lahko popije aspirin.
2010 - Učiteljica pove šolskemu psihologu, ta ravnatelju in ta pokliče policijo. Francija izključijo iz šole zaradi posedovanja prepovedanih drog.
Pri Franciju doma naredijo racijo.

Scenarij 4:
Mali Joško razbije okno na sosedovem avtomobilu in zato ga njegov oče da čez koleno, sledi prašenje ˝tazadnje˝.
1970 - Joško je naslednjič bolj pazljiv, zraste normalen, gre na fax in postane uspešen podjetnik.
2010 - Joškovega očeta aretirajo zaradi zlorabe otrok. Joška dajo v rejniško oskrbo, čez čas pristane v lokalni tolpi. Psiholog s socialnega prepriča Joškovo sestro, da je bila v zgodnjem otroštvu zlorabljena tudi ona in njun oče je pečen - 3 leta na Dobu. Po pritožbi tožilca in nešteto člankih v Slovenskih novicah, 24 ur,..., mu kazen spremenijo na 5 let zapora brez možnosti pomilostitve.

Scenarij 5:
Mihec izprazni nekaj petard v prazno konzervo in z njo razstreli mravljišče.
1970 - Mravlje umrejo.
2010 - Pokličejo policijo, vojsko in antiteroristično enoto. Mihca obtožijo terorizma, SOVA pridrži in vzame pod drobnogled starše, ostale otroke odpeljejo neznano kam, zaplenijo računalnike. Mihčev oče pristane na listi potencialnih teroristov in nikoli več ne sme sesti na letalo.

Scenarij 6:
Duško pade med igro in si odrgne kolena. Medtem, ko joče, pride njegova učiteljica in ga objame v tolažbo.
1970 - Dušku je takoj bolje in nadaljuje z igro.
2010 - Učiteljico obtožijo, da je seksualna lovača in pedofilka. Vržejo jo iz službe, dobi 3 leta zapora. Po pritožbi tožilca in nešteto člankih v Slovenskih novicah, 24 ur,... glej scenarij št.4!
Duško mora 5 let obiskovati terapevta.

Morda ste se ob napisanem nasmehnili. Morda celo malo grenko, ker je tako prisrčno in hkrati tako resnično. Kaže nam, kako se je družba spremenila, kako se je spremenil način delovanja in kako mislimo, da je to »danes« boljše od tistega »nekoč«. Pa je res?
Bojim se da ne. Danes si svojemu otroku ne upaš več prisoliti zaušnice, ker bi te takoj označili za nasilneža, ki malemu razvajencu ne znaš na lep način dopovedati, da v trgovini tokrat pač ne bo dobil bombonov, čokolade in zlate ure. Po drugi strani ga prav tako ne smeš več javno objeti, ker bi te lahko čudno gledali, da otroka spolno in čustveno ne izrabljaš. Na nek način nam javnost kaže, da je treba biti do vsega naokoli hladen in odtujen, celo do tistih, ki jih imaš rad. Čustva je treba zajeziti, zatirati, kontrolirati, vse naj opravi racionalna razlaga, prepričevanje, argumentacija. In če ne gre? Potem se mamice pač v trgovini ob huronskem kričanju malega kričača, ki ni dobil svoje igračke, uležejo poleg njega in se derejo z njim… Je to, to?
Ob tem se spominjam uvodnika neke pedagoške knjige, kjer je avtor zapisal, da se danes »poskušamo« z različnimi pedagoškimi pristopi in modeli, zavračamo vse, kar je starega in česar so nas naučili naši starši. Zatem pa odkritosrčno prizna, da bi težko rekel, da je njegov sin bolje vzgojen, kot pa je bil on sam, čeprav njegov oče ni imel nobene posebne pedagoške teorije. Zgolj zdravo pamet.
Zato bi enkrat rad spoznal otroke tistih zvenečih pedagogov in strokovnjakov, ki nas danes tako prepričujejo, da je vzgojna kazen, samo nasilje! Rad bi enkrat videl njihove domače rezultate…