Ko sem zadnjič razmišljal o spominu in spominih, nisem povedal za zanimivo vajo, ki jo vsakemu priporočam. Namreč »brskanje« po spominu, ki pripelje do prvega spomina. Kam seže vaš prvi spomin? Koliko ste bili stari, kje ste živeli in seveda kaj se je takrat zgodilo? Skušajte to opisati čimbolj polno, s čimveč podrobnostmi. Rezultati bodo nedvomno zanimivi in presenetljivi.
Moj prvi spomin sega v poletje ali zgodnjo jesen leto po rojstvu. Spominjam se, da sem že racal, nedvomno pa sem še nosil plenice. Takrat smo še živeli v Savljah, kjer sta bila moja starša podnajemnika pri gospe, ki se je pisala Dornik. Spominjam se, da sem počasi zavil okoli vogala hiše. Tla so bila betonska in za hišo so morale biti stopnice z robnikom ob strani. Vse skupaj je oblivala zelena svetloba, ki je prosevala čez košato drevo. Zelena je bila tudi hiša. Če bolje pomislim, je bilo po intenzivnosti barv bolj poletje kot jesen. Nekaj sem že brbljal, kajti spominjam se tudi, kaj sem povedal mami, ko sem se vrnil izza vogala hiše, tako bolj na široko. Bil je le en zlog, ki sem ga dvakrat ponovil. Kaj je bilo potem, kako je odreagirala, tega se več ne spominjam.
Večkrat se sprašujem, zakaj se spominjam ravno tega dogodka, kakega drugega pa ne? Kaj je bilo takega v tisti kombinaciji zelenih tonov, da se mi je tako vtisnila v spomin? In če zdaj na hitro izračunam, je moral biti to avgust leta 1970. Se pravi natanko pred 40. leti. Ups, tole pa je zame res osupljivo.