O, še ena cvetka. Lahko trdim, da sem bil deležen predavanja o krščanski umetnosti in to od nekoga, da predava tudi na teološki fakulteti in ki ni hitel s štempljanjem vse dobre umetnosti kot krščanske. Pardon, ampak to je naravnost primitivno. Za začetek zato, ker obstaja jasna razlika med krščansko cerkveno umetnostjo, ki je v svojem bistvu propaganda, namenjena nepismenemu človeku (da, tudi "cerkvica na hribu"), in med umetnostjo, ki jo je navdahnilo krščanstvo, ker navsezadnje to pomeni, da je takšna umetnost lahko tudi negativno nastrojena. In drugič - kaj je krščanskega v Iskanju izgubljenega časa? Kje se krščanstvo izraža v Procesu? Kje se krščanstvo izraža v Zelenem obrazu (Gustav Meyrink, ta JE malo obskuren, a vseeno odličen)? In če ostanemo doma, kako krščanstvu sledijo člani NSK? Zakaj je bil Plečnik tako distanciran do baroka? Kje se izraža krščanstvo v delih Le Corbusierja, Jorna Utzona ali Ilije Arnautovića?

Smo prebrali cel članek ali samo začetek na blogu? Vprašanje je namreč, kaj je krščansko danes, kje so krščanski avtorji danes, ko je nalažje biti zgolj upornik?

Umetnik je vedno bil upornik. Vse tole je narobe. "Kako krščansko kulturo in umetnost podpiramo?" Narobe! Umetnost se podpira, če je dobra, ne pa, če je krščanska. Meni prav dol visi, če je avtor katolik ali nacist ali Kelt. In umetniku prav tako dol visi za pripadnost neki specifični ideologiji. To, za kar v tem članku zavzemaš ti, je režimska umetnost. In ker cerkev ni več režim, jo je iluzorno pričakovati. Ej, ampak dobro je tako. Tovrstna umetnost je namreč leglo mediokritete.

Kakšne težke besede. Človek bi pričakoval nekaj manj žolčen odziv, glede na to, da sem že na začetku povedal, da sploh ni potrebno, da se strinjamo s terminom krščanska kultura, ker kultura pač je ali pa je ni! Vsak človek za svoje življenje potrebuje tudi duhovno hrano (Človek ne živi samo od kruha...) in mene ne bo nihče prepričal, da me more do zadovoljivega umetniškega rezultata pripeljati samo in izključno upor. Kje je tu sinergija? Kje je vzajemnost? Duhovno prepletanje? Če je to režimska umetnost, kam bi potem uvrstil vse avantgardne skupine, ki so delovale po skupnem principu, razglasih in manifestih? V kakšno leglo bi sodili oni?
Zakaj ne dopustiš, da je umetnik tudi pripaden nečemu. Pravzaprav mi povej kateri umetniki, razen anarhistov, ne pripadajo nobenim strujam, političnim nazorom, strankam, ne volijo na volitvah? Sploh pa krščanstvo zrelativizirati na nivo ideologije, je podobno kot ne ločevati med ideologijo in istitucijo...

Letos sem v soavtorstvu (žensko - moškem) izdal knjigo BREVIR ŽIVLJENJA, ki je v bistvu knjiga "civilnih molitev".

Krščanska gospoda, jo naj tržim med verniki?