V Zameškem pri Šentjerneju so ob lesenem mostu pripravili zanimivo slovesnost ob 190-letnici prvih Resslovih poizkusov na reki Krki. Poimenovali so jo Jozef Ressel - Mornar brez vesel 1820 - 2010. Pripravljavci slovesnosti namreč zagovarjajo tezo, da je Ressel prvi ladijski vijak izdelal v kovačnici samostana Pleterje, kjer je opravljal službo pleterskega gozdarja.
Izum ladijskega vijaka, Ressla umešča med največje ume tistega časa. Poleg ladijskega vijaka pa je izumil tudi kroglične ležaje, ki so ključni pri vseh vrtljivih delih koles. Ni čudno, da so mu spomenik postavili tudi v Washingtonu, kot človeku, katerega izum je pomembno prispeval pri napredku človeštva.
Čeprav Ressel ni bil Slovenec pa je pri nas živel velik del svojega življenja, njegova druga žena je bila Slovenka in tudi pokopan je na ljubljanskih Žalah (njegov spomenik je ob prekopu iz Navja naredil arhitekt Jože Plečnik). Zakaj torej v strokovni literaturi velja, da je rojstni kraj ladijskega vijaka v Trstu? Zgodba je prav zanimiva...
Ressel je preizkušal ladijski vijak na reki Krki. Vijak je obračal ročno in ob tem je nastajal določen hrup (kot bi uporabljal ragljo). Okrožni novomeški glavar ga je zaradi „strašenja ljudi in rib v Krki“ dvakrat ustno, tretjič pa pisno, najstrožje ukoril. Ressel si zato, ob iskanju službe v Trstu, ni upal predložiti vseh dokazov o svojih strokovnih vedenjih (razen gozdarskih), ker je to moralo vsebovati tudi listino o nekaznovanosti...
Zanimivo ali ne?
Kljub izjemnim zaslugam za napredek človeštva pa je Ressel dokaj neopazno živel in tako tudi umrl. Njegovega velikega pomena in povezanosti z našimi kraji, pa se bolj zavedamo šele v zadnjih časih.