Mesec maj nekateri imenujejo kar najlepši v letu, kar je povezano s prebujanjem narave, zmago življenja nad smrtjo zime. Mesec majnik je poleg septembra, tudi mesec porok se takrat poroči največ parov. Dnevi so toplejši in v gozdu zacvetijo šmarnice. Maj pa je tudi Marijin mesec, saj je Nebeški kraljici ta mesec posebej posvečen. Majniška marijanska pobožnost je nastala v povezavi s čaščenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških deželah nadomestili pogansko majsko drevo. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča: „Šmarnice“ dobila tudi izvirno ime po cvetlici, ki takrat cvete in diši. Slovenska cerkvena glasba je za šmarnice prispevala tudi posebne šmarnične pesmi na besedila, ki so nastajala in bila objavljena v verskih revijah; spomnimo se npr. pesmi Spet kliče nas venčani maj... Šmarnično branje je vsako leto ubrano na neko temo, ki je tudi v navezavi s Kraljico majnika. V nakaterih župnijah ga berejo bralci, laiki, v nekaterih župnijah pa šmarnična razmišljanja na določeno temo pripravijo celo župljani sami, seveda v dogovoru z župnikom. Tudi to je dobrodošel prispevek pri pristnejšemu doživljanju župnijskega življenja. Šmarnice so praznik cele župnije. Zato je prav, da cerkev kot naš skupni župnijski dom, v teh dneh ne sameva.