20 let od prvih demokratičnih volitev je minilo v teh dneh. 20 let od tega, ko smo se odločili za zamenjavo političnega sistema iz totalitarizma v demokracijo. 20 let od tega, kar je bila nekdanja partija s svojimi sateliti na volitvah poražena in odnesena na smetišče zgodovine. 20 let od tega, ko smo začeli uresničevati projekte, ki so nas pripeljali do lastne države.
Kratka je pamet ljudi. Danes je vse tako samoumevno, da sploh ni pomembno, kdo nas je do tega pripeljal. Živimo v času, ko vladajoča politika, »lakira« svojo zgodovinsko vlogo. Danes so junaki nekdanji člani tajne policije, špiclji in vohuni, ki jih odlikujejo, nagrajujejo z državnimi službami. Tisti, ki so nekoč zavirali voz, ki je peljal v večstrankarski sistem in demokratično družbo, aretirali tiste, zaradi katerih je prišlo do množičnih javnih shodov, so danes predsednikovi odlikovanci, ministrski svetovalci…
Beseda Demos se v teh dneh ni veliko slišala. Demokratična opozicija ni prišla do državnih mikrofonov. Politična opcija, ki je na oblasti je dokazala, kako jo je pravzaprav ves čas motilo, da njena vloga ni bila prepoznana kot državotvorna. Zato govorci na državni proslavi govorijo o partiji, ZSMSju, SZDLju in poniglavo izpuščajo tiste, ki so volitve dobili. Tiste, ki so zastavili vse, da danes imamo državo Slovenijo.
Slovenija je danes v trenutku restavracije nekdanjega sistema. Ne sicer z tajnim policijskim aparatom in močno vojsko, ki se je vpletala v vse pore družbe, ampak v pomanjkanju resnicoljubnosti. Današnji čas uzakonjuje sistemsko laž, ne dopušča celostne slike dogajanja. Kje so mediji kot četrta veja oblasti, da bodo o tem sporočali ljudem? Se je pri nas res čez vse mere razrasla medijska »kanalizacija«? Zakaj v teh dneh ne slišimo besed sočutja s Poljaki, kot jih govorijo zahodni voditelji, ki pravijo, da molijo za umrle? To so izjavili tako Merklova in Obama kot Sarkozy. Za nas, za našo levo medijsko sceno, pa je bil poljski predsednik le konservativec, ki je dvakrat prepovedal »parado ponosa«…
Pri nas je danes dovoljeno misliti le z levo polovico možganov. Desno smo zaplombirali in deponirali. Obstaja le peščica tistih, ki upajo javno povedati drugače, a tistih množice tako ne slišijo. Karavana gre dalje in še psi več ne lajajo.