Je dan Gospodovega počitka. Že zjutraj je blagoslov ognja. Tihota jutra spominja na Jezusa v grobu. Najsvetejše v Božjem grobu je ves dan izpostavljeno v molitev. Popoldne prinesemo velikonočne jedi k blagoslovu. Blagoslov velikonočnih jedil nas navaja k temu, da uporabljamo vse, kar nam je potrebno za življenje, po božji volji.
Zvečer pa se začenja slovesna maša velikonočne vigilije, ki ima štiri dele:
1. Slavje luči, blagoslov ognja s katerim duhovnik prižge velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Kristusa.
2. Besedno bogoslužje o velikih božjih delih, vmes so psalmi in prošnje.
3. Krstno bogoslužje, blagoslov vode in obnovitev naših krstnih obljub. V prvih stoletjih so krščevali katehumene, ki so se pripravljali določen čas, da so sprejeli krščansko vero.
4. Evharistično bogoslužje z obhajilom.

Vse ljudstvo je zbrano pred cerkvijo, kjer gori ogenj, simbol Kristusa. »Jaz sem prava luč,« pravi Jezus o sebi. Za pravo luč med nami je potreben Kristus, kajti tam, kjer ga ni, je tema. V tej noči bo prišel med nas kot Luč, luč ki sije iz teme velikega petka za vse človeštvo, v svetlobo Velike noči. Verjamemo, da ta svetloba ne bo nikoli ugasnila.
Duhovnik najprej blagoslovi ogenj in s tem ognjem prižge velikonočno svečo, ter jo v sprevodu prenesel v cerkev. Zasliši se trikratni vzklik »Kristusova luč« in nato si iz velikonočne sveče vsi verniki prižgejo sveče, ki so jih prinesli s seboj. Nato je na vrsti Hvalnica velikonočni sveči, ki je eden od biserov krščanske umetnosti. Po njej se začne besedno bogoslužje, ki vsebuje več beril iz Stare in Nove zaveze. Po tretjem berilu se oglasi »Slava« in v cerkev se slovesno vrnejo zvonovi in orgle. Pred evangelijem pa po več kot štiridesetih dneh posta, zadoni še vstajenska Aleluja, ki nas spomni, da je v tej noči Kristus vstal od mrtvih.
Cerkev je že od nekdaj posvečala posebno pozornost novokrščencem ali katehumenom in je zato že zelo zgodaj v obredje velikonočne vigilije sprejela tudi krstno bogoslužje. Najprej zapojemo litanije vseh svetnikov, nato duhovnik blagoslovi vodo, ki se bo uporabljala za krščevanje. Vanjo potopi velikonočno svečo, podobo Kristusa, ki je svojim krstom posvetil vodo v Jordanu. Katehumeni zatem izpovejo svojo vero, prejmejo krst in krstno svečo.
Po krstnem bogoslužju se začne še birmansko. Sveta maša se nato nadaljuje kot običajno z Evharističnim bogoslužjem!