Vsako leto si naša družina duhovno pripravo pred prazniki, popestri tudi z ogledom primernega filma. Je že tako, da smo ljudje vizualna bitja in nekatere podrobnosti opazimo, oz si jih bolj zapomnimo, če jih vidimo. Tokrat sva se z ženo odločila za film, ki ni čisto verski, vendar pa je njegova verska komponenta nenadomestljiva. To je film Ben Hur iz leta 1959, v režiji Williama Wylerja, z odličnim Charltonom Hestonom. Gre za film, ki je dobil kar 11 oskarjev (po njem sta jih dobila toliko le še dva).
Zgodbo je napisal general Lew Wallace, opisuje pa izmišljeno judovsko družino Hur, katere življenje je postavljeno v Jezusov čas. Jezus iz Nazareta posredno tudi poseže v njihovo življenje, tako da se vsa družina na koncu spreobrne. Ker traja film 3. ure in 22 minut smo ga gledali dva večera. Otroci so uživali kljub temu, da je bil film narejen konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko računalniška tehnologija še ni zakorakala v filmske studie. Vsi prizori so postavljeni v tako avtentično okolje, da smo vsi občudovali čas Rimljanov, morsko bitko, tekmovanje konjskih vpreg...
Seveda pa je bil na koncu tudi čas za pogovor o maščevanju, ljubezni do sovražnikov, o začetkih krščanstva, zdravljenju bolnikov... Zdi se mi, da so otroci na vsa ta vprašanja dobili nove odgovore.

Za konec pa bi rad povedal še, kako je bilo s tem filmom, ko je prvič prišel v Ljubljano. Spominjam se, da je bil to prvi film, katerega me je peljal gledat oče. Šla sva v kino Šiška, (kinodvorana je bila sicer zgrajena za kongres skojevske mladine...) ki je bil takrat eden najmodernejših. Moralo je biti enkrat sredi sedemdesetih... Nad filmom sem bil navdušen. Akcija, ladje, konji, rimske uniforme... Spominjam se, da sem še kak mesec risal barvne rimske čelade. Vendar pa oče ni bil toliko navdušen. Zakaj mi je postalo jasno šele kasneje, ko sem začel misliti s svojo glavo. Namreč partijski cenzorji so iz tega filma, izrezali vse dele z Jezusom iz Nazareta. Zgodbi so vzeli dušo, smisel... Oče, ki je pred tem bral knjigo, je to vedel, jaz seveda ne. Hvala Bogu, da je danes s tem vsaj mojim otrokom prizanešeno! Ja, tudi to je bil socializem s „človeškim obrazom“.