Ta me vedno spomni na to, kako je dobro poznati psihologijo množice. Ljudje, ki so Jezusa spremljali od Oljske gore do Jeruzalema, mu vzklikali »hozana judovski kralj«, so po manj kot tednu dni zahtevali njegovo smrt. Bolje bi bilo reči, da so bili zmanipulirani, a vendar to ne zmanjša njihove krivde. Vsak se odloči zase. Med njimi so bili verjetno tudi taki, ki jih je Jezus nasitil v puščavi, morda kdo izmed onih, ki jih je ozdravil… Vse to je zameglila želja po krvi. Kruha in iger je bilo znano rimsko geslo, tudi Judje niso bili daleč. Tudi Slovenci nismo daleč. Pravzaprav je to verjetno obče človeška lastnost. Človek se kot delček množice obnaša drugače, kot bi se sam. Nekatere zavore padejo in nato se utrne plaz. Zato zna množica linčati nedolžnega, neobsojenega, posameznika. Če se vmeša še vojska, dobimo križev pot. In to se je zgodilo pred 2000 leti. O tem še danes razmišljamo. Ta dogodek je pustil tako globoke sledi v zgodovini, da nas še vedno zaznamuje.
Zato bomo nesli butarice k blagoslovu. Pred Jezusa bomo polagali zelenje in mu peli hozana. A vendar bomo v sebi skušali biti drugačni od množice. Če se Jezus obrača vsakemu posamezniku, mu potem mi dolgujemo osebni odgovor. In ta naj ne bo tak kot množice na Veliki petek.