Izredni zato, ker se je zgodil v nedeljo zvečer in ne kot običajno ob petkih. Izredni tudi zato, ker je bil na tretjo (3.) postno nedeljo že četrti. In izredni tudi zato, ker je bil gost dr Ivan Štuhec, pronicljivi mislec, sicer direktor škofijske gimnazije v Mariboru in predavatelj na Teološki fakulteti. Tema se je tokrat dotikala vprašanja, kako je z participacijo družbenega življenja s strani kristjanov.
Dr. Štuhec je nanizal številne poglede na našo stvarnost, se vprašal, zakaj naši pogledi in zavzemanja v javnosti, ne naletijo na odobravanje. Še več, zakaj so nekateri odkrito sovražni do vsega, kar diši po »krščansko«. Odgovori seveda kažejo na velik razkorak med sekularizirano družbo in zavzemanjem za moralne, etične in presežne vrednote.
Človek je osebno, socialno in presežno bitje. In za vse to mora družba poskrbeti. Zdi pa se, da o tem nima vedno jasnih meril. Včasih se namreč zazdi, da so določeni deli bolj izpostavljeni. Tako osebno prerašča v grobi individualizem, kjer ni več prostora za sočloveka, oz je ta samo sredstvo za izkoriščanje in bogatenje. Prav tako presežne, se pravi religiozne vrednote, kot da nimajo prve teže v svetu ekonomije, komerciale, potrošništva.
In odgovor kaj storiti? Eden izmed možnih je, organizirati se. Glas enega ne zaleže veliko, iniciativa, civilno združenje, pa lahko doseže veliko. Zato je Štuhec kljub vsemu optimist. Srečanja, ki jih obiskuje po Sloveniji kažejo, da se stvari kljub vsemu premikajo. Število ljudi, ki pridejo, poslušajo in s vprašanji sodelujejo, se veča.
To smo opazili tudi na naših Postnih večerih v Kosezah. Gibalo sprememb je namreč nezadovoljstvo in tega je vse več. Ljudje ga želijo izraziti tudi z bolj aktivnim družbenim angažiranjem. In to je morda tudi znak za optimizem.